Borzne cene električne energije in zemeljskega plina so občutno višje kot pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, vendar gospodinjstva posledic za zdaj večinoma še ne občutijo. Povsem brez tveganja kljub temu niso: dva slovenska dobavitelja plina sta vlado že zaprosila za soglasje k zvišanju cen, negotovost pa povečujejo slabo napolnjena evropska skladišča in približevanje ogrevalne sezone.
Višje veleprodajne cene trenutno najbolj občutijo veliki industrijski porabniki in podjetja, ki energije niso zakupila vnaprej. Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci so pred nenadnimi tržnimi skoki bolje zaščiteni, saj dobavitelji večino potrebnih količin zanje praviloma zakupijo postopoma in za daljše obdobje.
Kot v obsežnem pregledu ugotavlja Forbes Slovenija, to pomeni, da se podražitve na veleprodajnem trgu na položnice ne prenesejo takoj. Morebitne spremembe bi bilo mogoče pričakovati predvsem pred začetkom ogrevalne sezone ali ob prehodu v novo leto.
Elektrika dražja zaradi plina, suše in manjše proizvodnje
Cena električne energije se na veleprodajnem trgu oblikuje glede na trenutno ponudbo in povpraševanje. Kadar je proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn velika, lahko cena občutno pade. Ob pomanjkanju elektrike iz obnovljivih virov pa jo pogosto določajo plinske elektrarne, ki imajo zaradi dražjega plina in stroškov emisijskih kuponov višje proizvodne stroške.
Dodaten pritisk letos predstavljajo vročina, suša in nizki vodostaji, zaradi katerih je v delu Evrope manjša proizvodnja hidroelektrarn, omejeno pa je bilo tudi delovanje nekaterih jedrskih elektrarn. O posledicah nizkih vodostajev za proizvodnjo energije smo na Portal24 že poročali v prispevku o tem, kako evropske reke usihajo, elektrarne pa zmanjšujejo proizvodnjo.
Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko po navedbah Forbes Slovenija ocenjujejo, da imajo trenutne sušne razmere predvsem kratkoročen vpliv. Za gibanje cen v zimskih mesecih bodo pomembnejše temperature in s tem povezana poraba.
Terminska cena električne energije za leto 2027 na madžarskem trgu, na katerega je vezan velik del pogodb slovenskih kupcev, trenutno znaša okoli 127 evrov za megavatno uro. Aprila je bila pri približno 107 evrih.
Plin ostaja večja neznanka
Še občutneje so se spremenile razmere na trgu zemeljskega plina. Zaradi poškodb energetske infrastrukture in zaprtja Hormuške ožine naj bi bila blokirana približno petina svetovnih količin utekočinjenega zemeljskega plina oziroma LNG.
Čeprav je velik del dobav iz držav Bližnjega vzhoda namenjen Aziji, posledice čuti tudi Evropa. Azijski kupci za preostale količine tekmujejo z evropskimi, zaradi česar se zvišujejo tudi cene na evropskih borzah.
Cena zemeljskega plina za prihodnje leto je na avstrijskem vozlišču CEGH od januarja narasla z okoli 29 na približno 45 evrov za megavatno uro. Trenutna cena plina za bližnje dobave se po podatkih, ki jih navaja Forbes Slovenija, giblje okoli 60 evrov za megavatno uro.
Evropska plinska skladišča so bila ob začetku avgusta napolnjena le 57,1-odstotno, trenutno pa naj bi bila napolnjenost približno 61,8-odstotna. Evropska komisija je spomladi ocenila, da je ob zadostnih dobavah LNG mogoče do 1. novembra doseči najmanj 80-odstotno napolnjenost skladišč.
Če bo zima mrzla ali se bodo geopolitične razmere dodatno zaostrile, bi cene lahko še rasle. Evropska komisija za zdaj sicer ne vidi neposredne nevarnosti za oskrbo, vendar so zaloge nižje kot v prejšnjih letih.
Dva dobavitelja plina želita zvišati cene
Najbolj konkreten signal za slovenska gospodinjstva prihaja od dobaviteljev. Ministrstvo je že konec aprila prejelo vlogi podjetij Istrabenz Plini in Plinarna Maribor, ki želita zvišati cene plina. Vlada o njunih vlogah še ni odločala.
Za koliko želita dobavitelja podražiti plin in katere skupine odjemalcev bi sprememba zajela, ni znano, saj je dokumentacija označena kot poslovna skrivnost.
Dobavitelji elektrike in plina cen za zaščitene skupine ne morejo zvišati brez predhodnega soglasja vlade. Na Portal24 smo o tem že poročali ob sprejetju uredbe, s katero je vlada zaostrila nadzor nad dvigi cen elektrike in plina.
Petrol in Gen-I za Forbes Slovenija nista napovedala sprememb cenikov, ob tem pa sta navedla, da je za dokončen odgovor še prezgodaj. Energetika Ljubljana medtem podražitev za gospodinjstva v letošnjem in prihodnjem letu za zdaj ne načrtuje.
Višja borzna cena ne pomeni enakega dviga položnice
Tudi če se cena električne energije na borzi zviša, se položnica gospodinjstva ne podraži v enakem odstotku. Cena same energije predstavlja le del končnega zneska, preostanek pa sestavljajo omrežnina, davki, prispevki in druge dajatve.
Pri elektriki pomeni energija približno polovico končne položnice, zato bi se denimo desetodstotna podražitev dobavljene energije v skupnem znesku poznala manj izrazito. Podoben princip velja pri zemeljskem plinu.
Za zdaj torej ni mogoče trditi, da bodo jesenske položnice vseh gospodinjstev višje. Tveganje za podražitve pa se povečuje, zlasti pri plinu, kjer sta dva dobavitelja že sprožila postopek za spremembo cen. Odločilni bodo gibanje borznih cen, zimske temperature, napolnjenost evropskih skladišč in odločitev vlade o prejetih vlogah.
