Nova mednarodna raziskava spreminja dolgoletne predstave o življenju ob pacifiški obali Južne Amerike pred inkovskim imperijem. Analiza starodavne DNK kaže, da so se ljudje vzdolž perujske obale selili na velike razdalje že vsaj pred 800 leti — precej prej, kot so domnevali doslej.
Raziskovalci so odkrili dokaze o migracijah, dolgih več kot 700 kilometrov, med severno obalo Peruja in dolino Chincha na jugu države. Tam so se priseljenci naselili, ustvarjali družine z lokalnim prebivalstvom in hkrati stoletja ohranjali svoje kulturne tradicije.
Študijo, objavljeno v reviji Nature Communications, so vodili raziskovalci z Univerze v Sydneyju skupaj z mednarodno ekipo arheologov in genetikov.
Obalne skupnosti so bile veliko bolj povezane, kot se je domnevalo
Nova analiza kaže, da obalne skupnosti pred prihodom Inkov niso bile izolirane lokalne družbe, temveč del precej bolj mobilnih in medsebojno povezanih mrež.
Raziskovalci so analizirali starodavno DNK 21 posameznikov z grobišč v dolini Chincha in s pomočjo radiokarbonskega datiranja rekonstruirali družinske povezave ter vzorce migracij skozi več stoletij.
Po besedah dr. Jacoba Bongersa z Univerze v Sydneyju podatki kažejo, da so migranti s severne obale prispeli v Chincho že v 13. stoletju — precej pred širitvijo inkovskega imperija med letoma 1400 in 1532.
Najstarejši genetski vzorci niso pokazali skoraj nobenega mešanja z lokalnim prebivalstvom, kar nakazuje, da je šlo za razmeroma zaprte skupnosti prvih priseljencev.
Kulturne tradicije so preživele selitve
V naslednjih generacijah so raziskovalci zaznali vse več genetskega mešanja med ljudmi s severne, osrednje in južne perujske obale. Kljub temu pa so se nekatere kulturne prakse ohranile stoletja.
Med najbolj izstopajočimi so:
- modifikacija lobanje v otroštvu,
- nanos rdečega pigmenta na pokojne,
- posebni pogrebni običaji.
Takšne tradicije so bile že prej povezane predvsem s severno obalo Peruja, nova raziskava pa kaže, da so jih migranti prinesli tudi proti jugu, kjer so verjetno služile kot način ohranjanja skupinske identitete.
Raziskovalci odkrili tudi primere sorodstvenih zvez
Analiza DNK je razkrila tudi dokaze o endogamiji oziroma razmnoževanju v bližnjem sorodstvu. Raziskovalci menijo, da so bile takšne povezave morda povezane z ohranjanjem nadzora nad ozemljem, viri in družinskim vplivom znotraj skupnosti.
Po mnenju raziskovalcev podatki kažejo, kako pomembna je bila družinska in sorodstvena struktura v andskih družbah še pred prihodom Inkov.
Zakaj so se ljudje selili, ostaja odprto vprašanje
Natančen razlog za obsežne migracije še ni povsem jasen. Raziskovalci omenjajo več možnih dejavnikov:
- podnebne spremembe,
- širitev močnih severnih držav, kot je Chimú,
- dostop do pomembnih virov, med njimi gvana morskih ptic.
Študija pa po mnenju avtorjev jasno kaže eno stvar: inkovski imperij ni združil izoliranih skupnosti, ampak družbe, ki so bile že dolgo medsebojno povezane, mobilne in kulturno kompleksne.
