Evropo je že konec maja zajel izrazit vročinski val, meteorologi in podnebni strokovnjaki pa opozarjajo, da temperature, ki so bile še pred leti značilne za vrhunec poletja, postajajo nova realnost že spomladi.
Medtem ko bodo temperature v delih Španije ta teden dosegle skoraj 40 stopinj Celzija, se na vročino pripravljajo tudi v Nemčiji, Združenem kraljestvu in državah srednje Evrope. Tudi Slovenija ni izjema.
Agencija RS za okolje za danes napoveduje pretežno jasno in vroče vreme, temperature pa bodo dosegle do 33 stopinj Celzija. Podobno vroče bo tudi jutri, ko bodo najvišje dnevne temperature prav tako segale do 33 stopinj, popoldne pa bodo v notranjosti države nastajale krajevne nevihte.
Temperature do 39 stopinj, rekordna poraba elektrike
V Španiji naj bi Sevilla v prihodnjih dneh dosegla 39 stopinj Celzija, Bilbao pa okoli 37 stopinj. V Nemčiji se temperature v Stuttgartu približujejo 32 stopinjam, medtem ko britanski meteorologi opozarjajo, da bi lahko Združeno kraljestvo doseglo najbolj vroč majski dan v zgodovini meritev, z napovedmi do 35 stopinj Celzija v južni Angliji.
Vzporedno z vročino hitro raste tudi poraba električne energije zaradi hlajenja prostorov.
Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da je hlajenje prostorov leta 2022 predstavljalo približno sedem odstotkov svetovne porabe električne energije. Klimatske naprave in ventilatorji so hkrati ustvarili okoli milijardo ton emisij CO2.
Francija je med vročinskimi valovi poleti 2025 zabeležila večerni vrh porabe elektrike, ki je bil zaradi uporabe klimatskih naprav približno 25 odstotkov višji od običajnega izven sezone.
Toplotne črpalke vse bolj tudi za hlajenje
Ob visokih temperaturah in dragih energentih se po Evropi pospešeno povečuje tudi prodaja toplotnih črpalk, predvsem sistemov zrak-zrak, ki lahko poleti delujejo podobno kot klimatske naprave.
Evropsko združenje za toplotne črpalke navaja, da se je prodaja stanovanjskih toplotnih črpalk v Franciji, Nemčiji in na Poljskem v prvem četrtletju letos povečala za približno 25 odstotkov.
V Združenem kraljestvu je energetsko podjetje Octopus Energy po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in skoku cen energentov poročalo celo o več kot 50-odstotni rasti prodaje v nekaj tednih.
Toplotne črpalke zrak-zrak delujejo tako, da toploto iz notranjosti objekta odvajajo navzven, podobno kot običajne klimatske naprave. Njihova prednost je predvsem v tem, da lahko isti sistem pozimi ogreva in poleti hladi prostore.
Klimatske naprave zmanjšujejo smrtnost, a povečujejo emisije
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da klimatske naprave med vročinskimi valovi pomembno zmanjšujejo tveganje za zdravstvene zaplete in smrtnost, predvsem pri starejših in kroničnih bolnikih.
Britanski Odbor za podnebne spremembe je v nedavnem poročilu opozoril, da bodo klimatske naprave v številnih evropskih državah kmalu postale praktično neizogibne, predvsem v bolnišnicah, domovih za starejše in šolah.
Hkrati pa množična uporaba hlajenja dodatno obremenjuje elektroenergetske sisteme in povečuje emisije toplogrednih plinov, še posebej v državah, kjer elektriko še vedno proizvajajo iz fosilnih goriv.
Po ocenah Mednarodne agencije za energijo je danes po svetu v uporabi okoli dve milijardi klimatskih naprav, do leta 2050 pa bi se lahko njihovo število povečalo na več kot 5,5 milijarde.
Vse več mest odpira podnebna zatočišča
Zaradi vse pogostejših vročinskih valov evropska mesta pospešeno širijo tudi mreže t. i. podnebnih zatočišč.
V Španiji med ekstremno vročino javnosti odpirajo klimatizirane javne zgradbe, kjer so ljudem na voljo hlajenje, pitna voda in zaščita pred vročino. Podobne modele uvajajo tudi druga velika evropska mesta.
Poseben problem predstavlja učinek mestnega toplotnega otoka, pri katerem asfalt, beton in gosto pozidana območja zadržujejo toploto še dolgo po sončnem zahodu.
Po ocenah strokovnjakov bodo vročinski valovi do leta 2050 prizadeli več kot 3,5 milijarde ljudi po svetu, približno polovica pa jih bo živela v urbanih območjih.
