Pametni telefoni, električni avtomobili, vetrne turbine in vojaška tehnologija imajo eno skupno točko: vsi so močno odvisni od redkozemeljskih elementov. Prav zato je nova raziskava Univerze v Cambridgeu pomembna precej širše od same geologije — znanstveniki namreč menijo, da so odkrili vzorec, ki bi lahko pomagal pri iskanju novih nahajališč teh strateških kovin.
Raziskovalci so pripravili globalni atlas nenavadnih magmatskih kamnin, bogatih z ogljikovim dioksidom, ki pogosto vsebujejo tudi visoke koncentracije redkozemeljskih elementov. Pokazalo se je, da se takšne kamnine najpogosteje pojavljajo ob robovih zelo starih in debelih delov Zemljine litosfere — trde zunanje plasti planeta.
Ugotovitve so bile objavljene v reviji Nature Geoscience, raziskavo pa je vodila dr. Emilie Bowman z oddelka za znanosti o Zemlji na Univerzi v Cambridgeu. Po njenih besedah raziskava prvič daje določeno “napovedno moč” pri vprašanju, kje bi lahko v prihodnje našli nova nahajališča redkih zemelj.
Zakaj so redke zemlje postale geopolitično vprašanje
Redkozemeljski elementi so danes eden ključnih gradnikov sodobne industrije. Uporabljajo se v baterijah, magnetih, elektroniki, obrambni industriji in številnih tehnologijah za zeleni prehod. Velik del svetovne oskrbe še vedno prihaja iz Kitajske, zato številne države iščejo načine za zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Prav zato je vprašanje, kje nastajajo takšna nahajališča, postalo tudi gospodarsko in strateško pomembno.
Profesorica Sally Gibson, ena od avtoric raziskave, poudarja, da se je večina dosedanjih raziskav osredotočala predvsem na posamezna nahajališča ali regije. Tokrat pa je ekipa poskusila odgovor poiskati na globalni ravni in povezati površinsko geologijo z dogajanjem globoko pod Zemljinim površjem.
Kaj se dogaja globoko pod površjem
Ekipa je analizirala kemične podatke približno 9000 vzorcev magmatskih kamnin z vsega sveta. Vse so bile bogate z raztopljenim CO2, ki ima pomembno vlogo pri koncentraciji redkozemeljskih elementov.
Nato so raziskovalci podatke povezali še s seizmičnimi meritvami Zemljine notranjosti. S pomočjo potresnih valov so ustvarili nekakšen tridimenzionalni “posnetek” litosfere in ugotovili močno povezavo med debelino litosfere ter pojavljanjem teh kamnin.
Po besedah profesorja Sergeja Lebedeva debelejši deli litosfere ustvarijo pogoje, v katerih se magma ujame globoko pod površjem in se zelo počasi razvija. Prav to počasno kopičenje omogoča koncentracijo kovin.
Znanstveniki pojasnjujejo, da se šele pri kasnejšem ponovnem taljenju teh kamnin koncentracije kovin povečajo do ravni, ki lahko ustvarijo gospodarsko uporabna rudna nahajališča.
Naslednji cilj: še starejše kamnine
Raziskovalci zdaj želijo zemljevid razširiti še na kamnine, starejše od 200 milijonov let. Prav v teh starejših geoloških strukturah se namreč nahaja velik del današnjih svetovnih rudnikov redkozemeljskih elementov.
Po mnenju raziskovalcev bi lahko prav boljše razumevanje globokih procesov pod celinami v prihodnje pomembno vplivalo na iskanje novih virov kritičnih surovin — in posledično tudi na energetsko ter tehnološko neodvisnost držav.
