Kitajske avtomobilske znamke v EU skoraj podvojile tržni delež

Električno vozilo [Foto: Freepik/fotografija je simbolna]

Evropski avtomobilski trg se letos vse hitreje obrača proti elektrifikaciji, ob tem pa močno raste tudi prisotnost kitajskih proizvajalcev. Po novih podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) so kitajske avtomobilske znamke v prvih štirih mesecih leta 2026 skoraj podvojile svoj tržni delež v Evropski uniji, medtem ko je prodaja baterijskih električnih vozil poskočila za skoraj 38 odstotkov.

V EU je bilo med januarjem in aprilom registriranih skoraj 3,8 milijona novih avtomobilov, kar je 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glavni motor rasti ostajajo električni in hibridni modeli, medtem ko prodaja bencinskih in dizelskih vozil hitro izgublja delež.

Električni avtomobili na baterije so letos predstavljali že 19,7 odstotka vseh novih registracij v EU, leto prej pa 15,3 odstotka. Samo aprila je prodaja električnih vozil v primerjavi z enakim mesecem lani zrasla za 37,7 odstotka, njihov tržni delež pa se je povzpel nad 20 odstotkov.

Rast so poganjali predvsem največji evropski trgi. V Italiji se je prodaja električnih avtomobilov povečala za 25,5 odstotka, v Španiji za 19,7 odstotka, v Nemčiji za 6,6 odstotka in v Franciji za 2,3 odstotka.

Bencinski in dizelski avtomobili hitro izgubljajo tla

Podatki ACEA kažejo tudi nadaljnji močan padec klasičnih pogonov. Aprila se je število registracij bencinskih avtomobilov zmanjšalo za 16,3 odstotka, na manj kot 218.500 vozil, medtem ko je prodaja dizelskih modelov padla za 17,1 odstotka, na približno 74.000 enot.

Skupaj so bencinski in dizelski avtomobili predstavljali manj kot 30 odstotkov vseh novih registracij v EU.

Največji posamezni segment sicer ostajajo hibridna vozila. Hibridi so aprila predstavljali skoraj 37 odstotkov vseh novih avtomobilov, njihova prodaja pa se je povečala za 12 odstotkov. Tudi priključni hibridi nadaljujejo rast — prodaja se je povečala za 16,4 odstotka, njihov delež pa dosega skoraj deset odstotkov trga.

Volkswagen ostaja največji, Renault med poraženci

Na vrhu evropskega trga ostaja skupina Volkswagen, ki je v prvih štirih mesecih leta prodala nekaj več kot milijon vozil in obdržala 26,7-odstotni tržni delež. Rast skupine je znašala 2,9 odstotka.

Znotraj koncerna so precejšnje razlike. Škoda je zabeležila 15,5-odstotno rast registracij, Audi 8,6-odstotno, medtem ko je osrednja znamka Volkswagen izgubila 3,2 odstotka.

Na drugo mesto se je uvrstil Stellantis s 17,1-odstotnim tržnim deležem in več kot 648.000 prodanimi vozili. Skupina je rast okrepila predvsem z močnim okrevanjem Fiata, katerega prodaja je poskočila za več kot 32 odstotkov, ter z rastjo Opla in Vauxhalla.

Med največjimi evropskimi proizvajalci je največji padec zabeležila skupina Renault. Prodala je 7,4 odstotka manj vozil kot leto prej, predvsem zaradi več kot 15-odstotnega padca prodaje Dacie.

BMW in Mercedes-Benz sta medtem zabeležila zmerno rast, medtem ko sta Toyota in Hyundai nekoliko nazadovala.

Kitajske znamke pospešujejo pohod na Evropo

Najizrazitejši premik na evropskem trgu ostaja eksplozivna rast kitajskih proizvajalcev avtomobilov.

BYD je v prvih štirih mesecih leta v EU prodal več kot 71.850 vozil, kar pomeni 152,9-odstotno rast glede na enako obdobje lani.

Še hitreje je rasel Chery Automobile, ki prek znamk Omoda, Jaecoo in Jetour beleži 267-odstotno rast prodaje in več kot 48.000 registriranih vozil.

Leapmotor, ki v Evropi deluje prek skupnega podjetja s Stellantisom, je prodajo povečal za skoraj 560 odstotkov in presegel 28.700 vozil.

Največji kitajski igralec v Evropi po obsegu ostaja SAIC Motor z znamko MG. Skupina je letos prodala več kot 77.000 vozil, kar pomeni dodatno 10-odstotno rast.

Kitajske znamke so tako med januarjem in aprilom letos dosegle približno šestodstotni tržni delež v EU, leto prej pa 3,2 odstotka. Če se prištejejo še Združeno kraljestvo in države EFTA, njihov delež na širšem evropskem trgu dosega že 7,3 odstotka.

Podatki ACEA tako kažejo, da evropski avtomobilski trg vstopa v novo fazo, v kateri elektrifikacija hitro spreminja razmerja moči med proizvajalci, kitajske znamke pa iz nišnih igralcev postajajo vse pomembnejši del evropskega trga.