Vojna na Bližnjem vzhodu in zaprtje ključne pomorske poti skozi Hormuško ožino vse bolj vplivata na svetovno gospodarstvo. Naraščanje cen nafte namreč razkriva ostro razliko med državami, ki energijo izvažajo, in tistimi, ki so odvisne od uvoza. Medtem ko izvoznice beležijo dodatne prihodke, se številna gospodarstva v Aziji in Evropi soočajo z višjimi stroški energije, rastjo inflacije in padci na delniških trgih.
Po skoraj dveh tednih vojaškega konflikta so finančni trgi začeli jasno kazati, kako pomembno vlogo ima energetska bilanca posamezne države. Gospodarstva, ki so močno odvisna od uvoza nafte in plina, se soočajo z največjim pritiskom, saj višje cene energentov neposredno povečujejo uvozne stroške in slabijo gospodarsko rast.
Analize kažejo, da so med najbolj izpostavljenimi državami predvsem azijska gospodarstva. Tajska ima energetski primanjkljaj v višini 7,4 odstotka BDP, Južna Koreja 5,7 odstotka, med najbolj ranljivimi pa so tudi Singapur, Vietnam in Tajvan. Velika uvoznica energentov sta tudi Japonska in Indija, podobno pa velja za Turčijo.
Evropske države so nekoliko manj izpostavljene, vendar večja gospodarstva na celini ostajajo neto uvoznice energije. Med najbolj ranljivimi so Grčija z energetskim primanjkljajem v višini 2,4 odstotka BDP, Italija z 2,0 odstotka ter Španija z 1,8 odstotka. Francija in Poljska imata primanjkljaj približno 1,7 odstotka, Nemčija pa okoli 1,5 odstotka.
Po poročanju Euronews prav energetska odvisnost vse bolj določa, kako posamezne države občutijo posledice sedanje krize.
Izvoznice energije med največjimi zmagovalkami
Na drugi strani lestvice so države izvoznice nafte, ki zaradi višjih cen energentov beležijo dodatne prihodke. Med največjimi dobitnicami so države Perzijskega zaliva.
Irak ima energetski presežek v višini več kot 40 odstotkov BDP, kar pomeni, da prihodki od izvoza nafte predstavljajo izjemno velik delež gospodarstva. Sledijo Katar z 32,4 odstotka, Združeni arabski emirati s 17,6 odstotka ter Savdska Arabija s 15,9 odstotka. Pomemben presežek ima tudi Alžirija.
Vsako zvišanje cene nafte se v teh državah neposredno odraža v višjih proračunskih prihodkih in večjih sredstvih državnih investicijskih skladov.
V Evropi je posebnost Norveška, ki je ena redkih držav na celini z velikim energetskim presežkom. Ta znaša približno 19,1 odstotka BDP, kar državo uvršča med največje svetovne izvoznice energije.
Energetski šok pretresa tudi delniške trge
Razlike med izvozniki in uvozniki energije se kažejo tudi na finančnih trgih. Od začetka konflikta konec februarja so delniški trgi v državah izvoznicah večinoma rasli, medtem ko so številna gospodarstva, odvisna od uvoza energentov, zabeležila občutne padce.
Savdski delniški trg je od začetka vojne pridobil približno 2,5 odstotka, norveški pa okoli 1,1 odstotka. Povsem drugačna slika je v Aziji, kjer je južnokorejski trg izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti. Tajska je izgubila okoli 10 odstotkov, Vietnam skoraj 9 odstotkov, Japonska več kot 7 odstotkov, Indija pa približno 5,7 odstotka.
Evropski delniški trgi so prav tako občutili pritisk dražje energije. Nemški trg je izgubil okoli 8 odstotkov vrednosti, francoski in švicarski približno 7,7 odstotka, italijanski 6,6 odstotka, poljski 6,3 odstotka, švedski pa okoli 6 odstotkov.
Norveška ostaja ena redkih evropskih držav, kjer se je borzni indeks v tem obdobju gibal v nasprotni smeri in beležil rast.
