V javnosti se kmetijstvo pogosto predstavlja predvsem kot pomemben vir okoljskih obremenitev, vendar predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Kmetijskega inštituta Slovenije in Združenja hribovskih in gorskih kmetij opozarjajo, da takšni prikazi pogosto temeljijo na globalnih ocenah, ki ne odražajo posebnosti slovenskega prostora.
Po podatkih, predstavljenih na novinarski konferenci, slovensko kmetijstvo po trenutno veljavnem sistemu poročanja prispeva 10,8 odstotka vseh emisij toplogrednih plinov v državi. Če se uporabi metodologija, ki upošteva krajšo življenjsko dobo metana v ozračju, pa se ta delež zniža na 3,6 odstotka.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je opozoril, da se živinoreja v učbenikih, publikacijah in medijskih objavah pogosto predstavlja predvsem kot vir emisij toplogrednih plinov, medtem ko se posebnosti slovenskega kmetijstva pogosto spregledajo.
“Pozivamo odločevalce, da temo vpliva kmetijstva na okolje obravnavajo celostno, na podlagi preverjenih dejstev in vseh razpoložljivih znanstvenih spoznanj,” je dejal.
Razprava o metanu spreminja sliko emisij
Raziskovalec Kmetijskega inštituta Slovenije Jože Verbič je izpostavil, da se vpliv metana in ogljikovega dioksida pogosto obravnava na enak način, čeprav gre za plina z zelo različnim delovanjem.
Po njegovih besedah se metan v ozračju zadržuje približno 12 let, medtem ko se ogljikov dioksid kopiči bistveno dlje. Zaradi tega običajni preračuni metana v ekvivalente CO₂ po njegovem mnenju ne prikazujejo vedno dejanskega vpliva na segrevanje ozračja.
Verbič je navedel, da je v obdobju med letoma 2020 in 2024 živinoreja po metodologiji, ki upošteva obstojnost metana, celo ustvarjala tako imenovane negativne emisije, saj je razgradnja metana iz preteklih emisij presegla nove emisije.
Ob tem je poudaril tudi napredek pri zmanjševanju emisij v slovenski živinoreji. Pri prireji mleka so se emisije na kilogram proizvedenega mleka od leta 1986 zmanjšale za več kot 45 odstotkov.
Več kot 80 odstotkov govedorejskih kmetij na območjih z omejitvami
Predstavniki kmetijskega sektorja opozarjajo tudi na posebne naravne razmere v Sloveniji. Več kot 80 odstotkov vseh govedorejskih kmetij deluje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer poljedelstvo pogosto ni izvedljivo.
Po podatkih KGZS se na teh območjih pridela približno 71 odstotkov vse slovenske govedine in 63 odstotkov kravjega mleka.
Predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Irena Orešnik je poudarila, da je živinoreja na številnih hribovskih in gorskih območjih edina realna oblika kmetovanja.
“Če bomo mladim kmeta predstavljali predvsem kot onesnaževalca, ne smemo biti presenečeni, če kmetij ne bo imel več kdo prevzemati,” je opozorila.
Gozdovi in travniki kot pomemben del podnebne bilance
Govorniki so opozorili tudi na pomen travnikov in gozdov pri vezavi ogljika. Po predstavljenih podatkih se je gozdnatost Slovenije v zadnjih približno 150 letih povečala s 36 na 58 odstotkov površine države.
Po njihovih navedbah je treba pri presoji vpliva kmetijstva na podnebje poleg emisij upoštevati tudi ponore ogljika v tleh, travnikih in gozdovih ter vlogo živinoreje pri ohranjanju teh ekosistemov.
Predstavniki organizacij so poudarili, da se večina okoljskih kazalnikov v slovenskem kmetijstvu izboljšuje. Med drugim navajajo rast ekološkega kmetovanja, zmanjševanje porabe fitofarmacevtskih sredstev, nižje emisije metana, amonijaka in didušikovega oksida ter zmanjševanje presežkov hranil v kmetijskih tleh.
