Države članice Evropske unije so se večinoma negativno odzvale na idejo o posebni obliki članstva za Ukrajino, ki bi državi omogočila formalni vstop v unijo še pred izpolnitvijo vseh pogojev. Predlog, o katerem so se v zadnjih tednih neuradno pogovarjali v Bruslju, je naletel na precejšnje zadržke, saj številne prestolnice menijo, da bi takšna rešitev lahko spodkopala verodostojnost pristopnega procesa.
Kot poroča Euronews, so se dvomi jasno pokazali med neformalnim srečanjem veleposlanikov držav članic z Evropsko komisijo v Bruslju. Več diplomatov je po pogovorih ocenilo, da za idejo o tako imenovanem „obrnjenem članstvu“ skoraj ni politične podpore.
Po tej zamisli bi Ukrajina postala formalna članica Evropske unije, vendar brez večine pravic in finančnih ugodnosti, ki jih običajno prinaša članstvo. Dostop do ključnih politik in sredstev – med drugim do skupne kmetijske politike, kohezijskih skladov in glasovalnih pravic – bi država dobivala postopoma, šele ko bi izpolnila določene pogoje.
Diplomati so opozorili, da bi takšna rešitev pomenila pomemben odmik od dosedanjega sistema širitve, ki temelji na postopnem izpolnjevanju meril in zapiranju posameznih poglavij pristopnih pogajanj.
Eden od diplomatov je po srečanju poudaril, da mora biti cilj Evropske unije trdna integracija Ukrajine v evropski prostor, vendar na način, ki ostaja politično in pravno izvedljiv.
Strah pred spodkopavanjem širitvenega procesa
Po mnenju več predstavnikov držav članic bi lahko uvedba novega modela oslabila načelo, da članstvo temelji na doseženih reformah. Nekateri diplomati so opozorili, da bi ustvarjanje vtisa, da je članstvo predvsem politična odločitev, lahko zmanjšalo verodostojnost celotnega procesa širitve.
Razpravo je dodatno zaznamovalo dejstvo, da mirovni pogovori o vojni v Ukrajini še niso prinesli večjih premikov. Rusija po navedbah diplomatov doslej ni pokazala pripravljenosti na pomembne koncesije, kar pomeni, da politične razmere ostajajo zelo negotove. V takšnih okoliščinah številne članice menijo, da ne bi bilo primerno spreminjati temeljnih pravil širitve Evropske unije.
Razprava o prihodnji širitvi se nadaljuje
Kljub skeptičnemu odzivu pa razprava o prihodnji poti Ukrajine v EU še ni končana. Diplomati poudarjajo, da bo treba v prihodnjih mesecih iskati ravnovesje med politično podporo Kijevu in ohranjanjem stabilnosti ter pravil evropskega sistema širitve.
Pristopni proces je sicer tradicionalno dolgotrajen. Kandidatke morajo izpolniti 35 poglavij pravnega reda EU, kar lahko traja več let ali celo desetletje. Črna gora, ki velja za najnaprednejšo državo kandidatko, je pogajanja začela že leta 2012.
Ukrajina je v posebnem položaju, saj je za članstvo zaprosila sredi vojne z Rusijo. Predsednik Volodimir Zelenski si zato prizadeva, da bi v prihodnjih političnih dogovorih dobil jasnejšo časovnico za pristop države k Evropski uniji.
Medtem ko v Kijevu pogosto omenjajo možnost članstva okoli leta 2027, pa številne evropske prestolnice ostajajo previdne. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer pohvalila hitrost reform v Ukrajini, vendar je hkrati poudarila, da Evropska unija običajno ne določa vnaprejšnjih datumov za zaključek pristopnih pogajanj.
Podobno previdno stališče so v zadnjih dneh izrazili tudi nekateri evropski voditelji. Nizozemski premier Rob Jetten je denimo opozoril, da je Evropska unija pripravljena okrepiti podporo državam kandidatkam, vendar prehitro določanje rokov za širitev po njegovem mnenju ni realna možnost.
