Evropska centralna banka še ni zaključila boja z inflacijo. Član Sveta ECB in guverner portugalske centralne banke Alvaro Santos Pereira je opozoril, da mora centralna banka ostati osredotočena na cenovna tveganja in po potrebi ukrepati hitro, če se bodo inflacijski pritiski začeli širiti po gospodarstvu.
Njegove izjave prihajajo v obdobju, ko vlagatelji in finančni trgi pozorno spremljajo signale iz Frankfurta glede prihodnje smeri obrestnih mer. Čeprav Pereira ni neposredno podprl novega zvišanja obrestnih mer, je poudaril, da izkušnje iz preteklosti govorijo v prid hitremu odzivu centralnih bank.
“Naša trenutna skrb je inflacija; podatke moramo zelo natančno preučiti,” je dejal za portugalski radio Antena 1.
Po njegovih besedah se oblikovalci denarne politike trenutno osredotočajo predvsem na vprašanje, ali bi se lahko višje cene energije in drugi stroškovni pritiski prelili v širše segmente gospodarstva ter sprožili nov val podražitev.
ECB pozorno spremlja nove podatke
V ECB pred naslednjo odločitvijo o denarni politiki čakajo na nove makroekonomske projekcije in podatke iz držav evrskega območja.
Pereira je poudaril, da bodo oblikovalci politik pred sprejemom odločitve pregledali posodobljene ocene gospodarske rasti, gibanja cen in drugih ključnih kazalnikov.
“Imeli bomo nove ocene ECB in podatke iz različnih držav, preučili bomo, kaj se dogaja s cenami, in nato sprejeli odločitev,” je dejal.
Njegovi komentarji kažejo, da ECB ostaja previdna kljub pričakovanjem dela trgov, da bi se cikel zaostrovanja denarne politike lahko približeval koncu.
Strah pred inflacijsko spiralo
Posebno pozornost v Frankfurtu namenjajo nevarnosti tako imenovanih sekundarnih inflacijskih učinkov, ko se začetni cenovni šoki postopoma prenesejo na širše gospodarstvo prek višjih plač, storitev in drugih stroškov.
Pereira je opozoril, da bi lahko prepozen odziv centralne banke povzročil utrditev inflacijskih pričakovanj, kar bi pozneje zahtevalo bistveno ostrejše ukrepe.
“Mislim tudi, da moramo glede na to, kaj se je zgodilo v preteklosti, ukrepati prej kot slej, da bi se izognili večjemu drugemu vplivu,” je dejal.
Po njegovih besedah ECB ne želi dopustiti razvoja samookrepitvenega inflacijskega cikla, ki bi podaljšal obdobje povišanih cen in otežil vračanje inflacije proti ciljni ravni dveh odstotkov.
“Ko pride do inflacijske spirale, raje ukrepamo hitro in odločno,” je dodal.
Izjave člana Sveta ECB sovpadajo z novimi negotovostmi na energetskih trgih. Geopolitične napetosti in gibanje cen energentov ostajajo eden ključnih dejavnikov, ki jih centralni bankirji spremljajo pri ocenjevanju inflacijskih tveganj.
Prav zato bodo posodobljene gospodarske napovedi ECB, ki jih bodo predstavili na eni od prihodnjih sej, pomemben pokazatelj, ali se cenovni pritiski v evrskem območju umirjajo ali pa bo potrebna dodatna zaostritev denarne politike.
Finančni trgi bodo zato v prihodnjih tednih podrobno analizirali nove podatke o inflaciji, gospodarski aktivnosti in gibanju cen energije, saj bodo ti ključni pri določanju nadaljnje poti obrestnih mer v evrskem območju.
