Slovensko gospodarstvo se sooča z novim energetskim pritiskom, ki po opozorilih Gospodarske zbornice Slovenije že vpliva na stroške podjetij, njihovo konkurenčnost in prihodnje poslovanje. Razmere se zaostrujejo, zato na GZS vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.
„Če želimo našim podjetjem, zaposlenim in s tem državi dobro, potem moramo hitro sprejeti konkretne ukrepe s takojšnjim pozitivnim in previdljivim učinkom na podjetja. Gre za ukrepe, ki jih lahko sprejme še trenutna vlada v obliki nujnih interventnih ukrepov,“ je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem je politiko pozvala k enotnosti, sodelovanju in hitremu odzivu.
Na GZS predlagajo vrsto ukrepov za znižanje obremenitev električne energije, zemeljskega plina, nafte in pogonskih goriv, saj ocenjujejo, da trenutni stroški vse bolj dušijo delovanje podjetij.
Industrija nazaduje, stroški rastejo
Po besedah Nahtigal se slovenska industrija že dlje časa sooča z negativnimi trendi. V zadnjih 4 letih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotka, kar kaže na postopno izgubljanje zagona.
Med ključnimi razlogi izpostavlja rast stroškov dela ter visoke cene električne energije, ki so po ocenah GZS v Sloveniji nekonkurenčne v primerjavi z drugimi državami.
Dodatno negotovost ustvarjajo razmere na globalnih energetskih trgih. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine povečujeta pritisk na cene energentov in ustvarjata tveganja za dobavo.
„Vladi predlagamo, da nemudoma sprejme ukrepe za razbremenitev stroškov in se pripravi na morebitne motnje v dobavi energentov. Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo – tako velika podjetja kot mala in srednje velika podjetja – ter vse tri skupine energentov,“ je poudarila Nahtigal.
Konkretni predlogi: od kapic cen do nižjih dajatev
Na področju električne energije GZS predlaga več ukrepov, med drugim pospešitev odobritve državne pomoči pri Evropski komisiji, ki bi omogočila izvajanje zakona o spodbujanju konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije.
Predlagajo tudi razširitev nadomestil za posredne stroške emisij na širši krog dejavnosti in povečanje sredstev za 10 milijonov evrov letno.
Za celotno gospodarstvo zbornica predlaga uvedbo kapice na ceno električne energije, znižanje omrežnine ter nižjo obdavčitev energentov, vključno s trošarinami, prispevki za obnovljive vire energije in CO2 dajatvami.
Pri zemeljskem plinu, kjer so cene v zadnjem mesecu izrazito narasle, predlagajo uvedbo cenovne kapice ali sprejem interventnega zakona za pomoč podjetjem, poleg tega pa tudi znižanje davčnih obremenitev.
Na področju goriv in naftnih derivatov poudarjajo, da mora država poleg obstoječih ukrepov zagotoviti zadostne zaloge, nadzor nad rabo energentov ter vnaprej določiti pogoje za omejeno rabo in prednostne nakupe v primeru pomanjkanja. Po njihovih ocenah je nujna tudi aktivna vloga Slovenije pri oblikovanju evropskih ukrepov v okviru institucij EU.
Vlada: ukrepi že sprejeti, dodatni v pripravi
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je država že sprejela več ukrepov za blaženje rasti cen energentov, zlasti na področju trošarin, regulacije cen in sproščanja blagovnih rezerv.
„Trenutno ni razloga za paniko, pomembno pa je, da se država pripravi z ukrepi ‘na zalogo’, da bo lahko hitro ukrepala,“ je dejal.
Ob tem je izpostavil, da večina ukrepov temelji na izkušnjah iz energetske krize leta 2022, pri čemer je po njegovih besedah ključen proaktiven dialog z gospodarstvom.
Kumer je napovedal, da vlada pripravlja dodatna izhodišča, ki bodo vključevala tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu. Slovenija je po njegovih besedah aktivna tudi na ravni Evropske unije.
Ob tem je potrdil, da si vlada prizadeva za čimprejšnjo odobritev evropske pomoči energetsko intenzivni industriji ter za razširitev obstoječih mehanizmov podpore.
Energetski trgi: rast cen in negotovost
Dogajanje na energetskih trgih ima neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo. Po ocenah GZS vojna v Perzijskem zalivu povečuje negotovost ter vpliva na višje cene in slabšo zanesljivost dobav energentov.
To se ne odraža le pri energiji, temveč tudi pri številnih drugih izdelkih, ki so odvisni od energentov, kot so aluminij, umetna gnojila in plastika.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da trenutna kriza ni toliko povezana z dobavo kot s cenami.
„Aktualna kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je cenovna kriza, saj je glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem,“ je dejal.
Ob tem je opozoril, da zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 odstotkov slovenskih energetskih potreb, zato je porabo težko zmanjšati brez vpliva na gospodarstvo.
Cene energentov so v zadnjem obdobju močno zrasle. Cena plina za dobavo v letu 2026 se je zvišala s 30 na 55 evrov na megavatno uro, za leto 2027 pa s 27 na 45 evrov.
Ivanc opozarja, da bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti, saj se bodo podjetja soočala z višjimi stroški, v nekaterih panogah pa tudi z zmanjšanim povpraševanjem.
Tudi logistika in trgovina pod pritiskom
Višje cene energentov vplivajo tudi na transport in logistiko. Ivanc opozarja na zamude v kontejnerskem prometu ter rast stroškov prevozov, ki so posledica dražjih goriv, daljših plovnih poti in višjih zavarovalnih stroškov.
Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo dodatno povečujejo negotovost, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode.
Po njegovih besedah so se cene nafte v kratkem obdobju povečale s hitrostjo, kakršne ni bilo od leta 1973, čeprav terminski trgi trenutno pričakujejo umiritev cen v prihodnjih letih.
Elektrika in omrežnina: dodatni izzivi
Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je izpostavil strukturo cen električne energije.
„V Sloveniji stroškovne cene proizvedene električne energije znašajo 42,71 evra na megavatno uro, skupaj z vsemi obremenitvami pa 97,39 evra,“ je dejal.
Opozoril je tudi na rast borznih cen, ki so se za drugo, tretje in četrto četrtletje 2026 povečale za 36 do 38 odstotkov.
Pri omrežnini je poudaril, da njen delež v Sloveniji znaša med 5,2 in 9 odstotki, kar je manj od povprečja EU. Kljub temu bo po njegovih besedah treba po letu 2027 povečati omrežnino za distribucijsko omrežje.
Za izvedbo 10-letnega načrta razvoja distribucijskega omrežja namreč trenutno primanjkuje 2,1 milijarde evrov, medtem ko naj bi obremenitev sistemskega operaterja do leta 2028 presegla 549 milijonov evrov.
Učinki na gospodarstvo in širše okolje
Po ocenah GZS bo dolgotrajno obdobje visokih cen energentov vplivalo na večino dejavnosti v Sloveniji. Poleg neposrednih stroškov se pričakuje tudi širjenje vplivov na druge sektorje, ki so odvisni od energentov.
Mednarodne ocene kažejo, da bi se lahko rast BDP v območju evra v letu 2026 znižala za 0,4 odstotne točke na približno 0,8 odstotka, medtem ko bi se inflacija lahko zvišala na med 2,6 in 2,9 odstotka.
Za Slovenijo Ivanc ocenjuje, da bi se povprečna rast cen lahko povečala s 2,3 na 3,4 odstotka v letu 2026, v letu 2027 pa na 2,7 odstotka.
