Cene nafte in plina v Evropi se ne bodo hitro vrnile na ravni pred začetkom konflikta z Iranom, opozarjajo v Evropski uniji. Tudi morebiten hiter konec vojne po oceni Bruslja ne pomeni takojšnje stabilizacije trga.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je po srečanju energetskih ministrov poudaril, da na evropski ravni sicer ni neposrednega pomanjkanja energentov, vendar pritisk na trge ostaja izrazit.
„Izjemno pomembno se mi zdi, da čim bolj jasno povem, da se tudi če bo ta mir tukaj jutri, v dogledni prihodnosti ne bomo vrnili v normalno stanje,“ je dejal.
Pritisk na dobavo in skok cen
Po ocenah Evropske komisije so globalni trgi energentov še vedno napeti. Posebej izpostavljajo pritisk na dobavo dizelskega goriva in letalskega goriva ter omejitve na trgu plina, kar neposredno vpliva tudi na cene električne energije.
Od začetka vojne so se razmere občutno zaostrile. Cene plina so se v Evropi povečale za približno 70 odstotkov, cene nafte pa za okoli 60 odstotkov.
Ob tem se je račun EU za uvoz fosilnih goriv povečal za dodatnih 14 milijard evrov, kar predstavlja dodatno breme za gospodarstvo in javne finance.
Bruselj pripravlja ukrepe za gospodinjstva in podjetja
Evropska komisija pripravlja paket ukrepov za blaženje posledic visokih cen energentov. Med predlaganimi rešitvami so mehanizmi za lažje ločevanje cen plina od cen električne energije ter možnost znižanja davkov na elektriko.
V Bruslju poudarjajo, da mora biti odziv usklajen na ravni celotne Unije.
„Izogniti se moramo razdrobljenim nacionalnim odzivom in motečim signalom trgom,“ je opozoril Jørgensen.
Med možnostmi ostaja tudi uvedba enkratnega davka na izredne dobičke energetskih podjetij, če bi se ponovno pojavili presežni zaslužki, podobno kot v krizi leta 2022.
Komisija obenem spodbuja države članice, naj povečajo podporo ranljivim skupinam in podjetjem, ki so pod največjim pritiskom.
Energetska politika ostaja pod vplivom geopolitike
Evropska unija nadaljuje zmanjševanje odvisnosti od ruskih energentov. Delež ruskega plina se je s približno 45 odstotkov pred začetkom vojne v Ukrajini znižal na okoli 10 odstotkov.
Cilj Bruslja ostaja popolna odprava uvoza ruskega plina, ob hkratnem povečevanju dobav iz drugih držav, zlasti iz Združenih držav, Azerbajdžana, Alžirije in Kanade.
Jørgensen je ob tem opozoril, da EU ne sme ponoviti napak iz preteklosti.
„Popolnoma nesprejemljivo bi bilo, da bi še naprej kupovali energijo, ki bi posredno pomagala financirati vojno, ki jo Putin vodi v Ukrajini,“ je dejal.
Pričakovati je daljše obdobje nestabilnosti
Po ocenah Evropske komisije bo vpliv trenutnih razmer na energetskih trgih trajal dlje časa. Tudi če bi se konflikt umiril, bodo omejitve na trgu, visoko povpraševanje in geopolitična tveganja še naprej vplivali na cene.
To pomeni, da se bodo gospodinjstva in podjetja v Evropi še naprej soočala z višjimi stroški energentov, medtem ko bodo države iskale načine za ublažitev posledic.
