Prihod ruske ladje z žitom v izraelsko pristanišče Haifa je sprožil novo diplomatsko napetost med Ukrajino in Izraelom ter odprl vprašanje morebitnih evropskih sankcij proti vpletenim.
Evropska unija je opozorila, da je pripravljena ukrepati proti posameznikom in podjetjem, ki sodelujejo pri trgovini z žitom, za katerega Ukrajina trdi, da je bilo odtujeno na okupiranih ozemljih. V Bruslju poudarjajo, da takšne transakcije neposredno prispevajo k financiranju ruskih vojnih aktivnosti in pomenijo obhod sankcijskega režima.
Ladja v Haifi in odzivi
V središču spora je ladja Panormitis pod panamsko zastavo, ki naj bi prevažala več kot 6.200 ton pšenice in 19.000 ton ječmena. Po navedbah ukrajinskih oblasti gre za žito, pridobljeno na okupiranih območjih. Ladja po prihodu v Haifo še ni bila raztovorjena, a je bila pošiljka v začetku meseca že dovoljena za nadaljnji transport.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Izrael pozval, naj ladji zavrne dostop, in napovedal pripravo sankcij proti vsem, ki sodelujejo v, kot je dejal, “kriminalni shemi”. Kijev hkrati od Evropske unije zahteva uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za omejitev izvoza tovrstnega žita na svetovne trge.
Izraelske oblasti odgovarjajo previdno. Zunanji minister Gideon Sa’ar je dejal, da primer preučujejo in da bodo ukrepali v skladu z zakonodajo.
Možne sankcije in politični zapleti
V Bruslju opozarjajo, da bi lahko na sankcijski seznam uvrstili tudi subjekte iz tretjih držav, če se izkaže, da sodelujejo pri takšni trgovini. Evropska unija je že uvedla carine na žitne izdelke iz Rusije in Belorusije, več posameznikov pa je bilo sankcioniranih zaradi povezav z zasegom ukrajinskega žita.
Sprejem novih ukrepov sicer ni samoumeven. Sankcije na ravni EU zahtevajo soglasje vseh 27 držav članic, pri vprašanjih, povezanih z Izraelom, pa ostajajo med članicami izrazite razlike.
Napetosti se dodatno stopnjujejo v širšem kontekstu odnosov med EU in Izraelom. Vojna na Bližnjem vzhodu, zlasti izraelska ofenziva v Libanonu, je že odprla razpravo o morebitni zamrznitvi pridružitvenega sporazuma.
Španija, Irska in Slovenija zagovarjajo strožje ukrepe zaradi napadov na libanonska mesta, medtem ko Nemčija in Italija za zdaj ostajata zadržani. Njuno stališče bo ključno za dosego potrebne večine.
Dodatne napetosti povzročajo tudi očitki o kršitvah človekovih pravic. Notranja analiza Evropske službe za zunanje delovanje je lani ugotovila, da je Izrael z ravnanjem v Gazi kršil določila pridružitvenega sporazuma, ki se nanašajo na spoštovanje mednarodnega prava.
