Na svetovni dan svobode medijev Evropska unija opozarja na zaostrovanje razmer za novinarje po svetu, pri čemer izpostavlja, da je bilo leto 2025 najbolj smrtonosno doslej. Ob tem poudarja, da brez svobodnih in neodvisnih medijev demokracija ne more obstajati.
V Bruslju so izpostavili, da svoboda izražanja in dostop do informacij nista dodatni pravici, temveč temeljni človekovi pravici. “Neodvisni mediji so temelj vsake demokratične družbe,” so poudarili in dodali, da morajo novinarji svoje delo opravljati brez strahu pred nasiljem, nadlegovanjem ali političnimi pritiski.
Naraščajoče nasilje in pritiski na novinarje
Kot so opozorili, so ubijanje, poškodbe, grožnje, samovoljna pridržanja in prisilni odhodi novinarjev postali realnost v številnih delih sveta. Posebej izpostavljajo konfliktna območja, kjer novinarji poročajo o vojnih zločinih in razmerah na terenu.
“Uboji novinarjev in medijskih delavcev morajo biti v celoti raziskani, odgovorni pa kaznovani,” so zapisali, pri čemer so kot primere navedli vojno v Ukrajini ter konflikte na Bližnjem vzhodu, vključno z Gazo in Libanonom, pa tudi razmere v Afriki.
Poudarili so tudi, da so novinarke pogosto dodatno izpostavljene nasilju na podlagi spola, zlasti spletnemu nadlegovanju, kar dodatno utiša kritične glasove.
Dezinformacije, pritiski in samocenzura
Evropska unija opozarja tudi na vse večji pritisk na pravico do obveščenosti. “Ustrahovanje, tako na spletu kot zunaj njega, ter strateške tožbe proti javni udeležbi (SLAPP) spodbujajo samocenzuro,” so navedli.
Ob tem so izpostavili tudi problem širjenja dezinformacij in propagande, ki se pogosto predstavlja kot novinarstvo. Po njihovih besedah omejevanje dostopa tujih dopisnikov ustvarja prostor za nepreverjene in nevarne informacije.
Kritični so tudi do ravnanj nekaterih držav, kjer prihaja do nasilja in represije nad novinarji, pri čemer posebej omenjajo Iran.
Evropska unija ob tem napoveduje nadaljnjo podporo neodvisnim medijem in novinarjem ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami pri zaščiti svobode medijev. “Evropska unija bo še naprej odločno branila svobodo medijev doma in po svetu,” so zaključili.
Svoboda medijev v Sloveniji
Slovenija je na svetovnem indeksu svobode medijev zdrsnila na 36. mesto, kar pomeni padec za tri mesta in več kot eno točko. V času, ko se razmere za novinarstvo globalno slabšajo, to kaže tudi na postopno erozijo položaja medijev v državi.
Svetovni indeks svobode medijev za leto 2026 sicer kaže širši trend zaostrovanja razmer. Med 180 državami se je kar 100 držav soočilo s poslabšanjem, politični pritiski se stopnjujejo, medijski trg pa ostaja oslabljen.
Slovenija je znotraj Evropske unije ohranila 18. mesto, kar jo še vedno uvršča v sredino članic, a z opaznim negativnim trendom…. več tukaj.
