Evropska unija se pripravlja na dolgotrajno energetsko krizo. Po oceni evropskega komisarja za energijo Dana Jørgensena se razmere ne bodo hitro umirile, temveč bi lahko visoke cene in nestabilnost trajale še dlje časa.
Kot izhaja iz poročanja Financial Timesa, v Bruslju že preučujejo različne scenarije, tudi omejevanje porabe goriva in uporabo strateških rezerv. Povod so razmere na Bližnjem vzhodu, kjer napadi na infrastrukturo in skoraj popolna zapora Hormuške ožine povzročajo resne motnje v dobavi energije.
„To bo dolga kriza“
Jørgensen je opozoril, da Evropa vstopa v obdobje, ki ga ne bo mogoče hitro zaključiti. „To bo dolga kriza … cene energije bodo še dolgo ostale zelo visoke,“ je dejal. Ob tem je dodal, da bi se razmere pri nekaterih ključnih energentih lahko v prihodnjih tednih še poslabšale.
Po njegovih besedah je ton razprav v Bruslju že bistveno resnejši kot na začetku. „Retorika in besede, ki jih uporabljamo zdaj, so resnejše kot so bile v začetku krize,“ je poudaril in dodal, da morajo države članice zagotoviti vse, kar potrebujejo za soočanje z razmerami.
Priprave brez panike, a z odprtimi vsemi možnostmi
Čeprav EU za zdaj še ni v fazi ogrožene oskrbe, se priprave stopnjujejo. Bruselj oblikuje načrte za scenarije, v katerih bi se razmere še zaostrile, vključno z morebitno racionalizacijo določenih energentov.
„Bolje je biti pripravljen kot kasneje obžalovati,“ je dejal komisar. Hkrati je poudaril, da trenutno še ni potrebe po omejevanju dobav, a to ne pomeni, da do tega ne bi moglo priti.
Energetski šok se že pozna v gospodarstvu. Višje cene energentov pritiskajo na inflacijo in zavirajo gospodarsko rast, zaradi česar so nekatere države že posegle po izrednih ukrepih, vključno z začasnim vračanjem k uporabi premoga.
Letalstvo pod pritiskom, razlike v standardih
Posebna skrb ostaja dobava reaktivnega goriva, kjer letalske družbe opozarjajo na tveganja. Možnosti za večji uvoz iz drugih trgov obstajajo, vendar Bruselj za zdaj ne načrtuje sprememb pravil.
Jørgensen je opozoril tudi na razlike med evropskimi in ameriškimi standardi. V EU mora reaktivno gorivo vzdržati temperature do -47 stopinj Celzija, v ZDA pa do -40, kar otežuje neposredno zamenljivost dobav.
Strateške rezerve kot varovalka
Ena od možnosti ostaja tudi uporaba strateških rezerv. Države članice so že nedavno izvedle največje usklajeno sproščanje nafte iz rezerv, da bi ublažile rast cen.
Komisar ni želel razkriti natančnih kriterijev za novo intervencijo, je pa poudaril, da so pripravljeni ukrepati. „Pripravljeni smo to storiti, ko in če bo to potrebno,“ je dejal.
Ob tem je opozoril, da bo čas ukrepov ključen. „Vse možnosti moramo imeti odprte. Če bo to res dolgotrajna kriza, bomo ta orodja potrebovali pozneje.“
Brez sprememb pri uvozu plina
Kljub zaostrenim razmeram EU za zdaj ne načrtuje sprememb zakonodaje glede uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije. Po oceni komisarja je zanašanje na ZDA in druge dobavitelje sprejemljivo, saj temelji na delovanju odprtega trga.
Evropske institucije se tako pripravljajo na scenarij, v katerem bi energetska nestabilnost in visoke cene postale dolgoročna realnost.
