Svetovne cene hrane so se marca zvišale že drugi mesec zapored, pri čemer pomembno vlogo igrajo višji stroški energije, povezani z zaostrovanjem konfliktov na Bližnjem vzhodu. Podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da se pritisk na prehranske trge postopno krepi.
Indeks cen hrane FAO je marca dosegel 128,5 točke, kar predstavlja 2,4 odstotka več kot februarja in 1,0 odstotek več kot v enakem obdobju lani. Gre za referenčni kazalnik, ki spremlja gibanje cen ključnih prehrambenih surovin na globalnih trgih.
Rast cen poganjajo energija in biogoriva
Glavni ekonomist FAO Máximo Torero je poudaril, da je bila rast cen za zdaj še razmeroma zmerna. „Dvig cen od začetka konflikta je bil zmeren, predvsem zaradi višjih cen nafte, blažile pa so ga obilne svetovne zaloge žit,“ je dejal.
Ob tem je opozoril, da bi se razmere lahko hitro spremenile, če bi konflikt trajal dlje. „Če se bo konflikt podaljšal dlje kot 40 dni z visokimi vhodnimi stroški in nizkimi maržami, se bodo morali kmetje odločiti: pridelovati z manj vložki, sejati manj ali preiti na manj intenzivne pridelke. Te odločitve bodo vplivale na prihodnje donose in cene,“ je dodal.
Pomemben dejavnik ostajajo tudi biogoriva. Rast cen surove nafte povečuje zanimanje za proizvodnjo etanola, kar vpliva na povpraševanje po surovinah, kot sta sladkor in koruza.
Največji skoki pri sladkorju in oljih
Med posameznimi skupinami so se cene sladkorja marca zvišale za 7,2 odstotka, predvsem zaradi pričakovanj, da bo Brazilija več sladkornega trsa namenila proizvodnji etanola.
Cene rastlinskih olj so se zvišale za 5,1 odstotka in so na letni ravni višje za 13,2 odstotka. K rasti so prispevale višje cene palmovega, sojinega, sončničnega in repičnega olja, pri čemer je pomemben vpliv imela prav dražja nafta.
Cene žit so se zvišale za 1,5 odstotka. Pšenica se je podražila za 4,3 odstotka zaradi slabših obetov v Združenih državah Amerike in zmanjšanih sajenj v Avstraliji. Na drugi strani so se cene riža znižale za 3,0 odstotka, predvsem zaradi sezonskih dejavnikov in šibkejšega povpraševanja.
Meso in mlečni izdelki zmerno navzgor
Cene mesa so se zvišale za 1,0 odstotek, pri čemer je rast poganjalo predvsem dražje prašičje meso v Evropski uniji ter višje cene govedine v Braziliji.
Indeks cen mlečnih izdelkov se je zvišal za 1,2 odstotka, predvsem zaradi višjih cen mleka v prahu ob sezonskem zmanjšanju zalog v Oceaniji. Medtem so se cene sira v Evropski uniji znižale zaradi večje proizvodnje in šibkejšega izvoza.
Negotovost kljub dobrim zalogam
FAO ocenjuje, da globalna oskrba z žiti ostaja razmeroma ugodna. Svetovna proizvodnja žit naj bi v letu 2025 dosegla 3.036 milijonov ton, kar je 5,8 odstotka več kot leto prej, svetovne zaloge pa naj bi narasle na 951,5 milijona ton.
Razmerje med zalogami in porabo naj bi znašalo 32,2 odstotka, kar kaže na relativno stabilno stanje ponudbe. Kljub temu pa organizacija opozarja na povečano negotovost zaradi višjih cen energije, gnojil in motenj v dobavnih verigah.
Napoved svetovne proizvodnje pšenice za leto 2026 znaša 820 milijonov ton, kar je 1,7 odstotka manj kot leto prej, medtem ko naj bi proizvodnja riža dosegla rekordnih 563,3 milijona ton.
Motnje v dobavi kot dodatno tveganje
Dodatno tveganje predstavljajo motnje v ključnih logističnih poteh. Zaprtje Hormuške ožine je po oceni FAO povzročilo pretrese v svetovnem gospodarstvu in vpliva tudi na kmetijski sektor.
Višji stroški energije, gnojil in transporta tako postajajo ključni dejavnik, ki lahko v prihodnjih mesecih še dodatno oblikuje cene hrane.
Tudi v Sloveniji pritisk na cene ostaja, pri čemer ima energija pomembno vlogo. Letna inflacija znaša 2,5 odstotka, cene pa se še naprej zvišujejo tudi na mesečni ravni, kar potrjuje, da se vpliv dražje energije in hrane vse bolj odraža tudi v domačem okolju.
