Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je opozoril, da bi lahko stopnjevanje vojne med Združenimi državami, Izraelom in Iranom povzročilo resne gospodarske posledice za Evropo in svet. Po njegovih besedah obstaja tveganje, da bi dolgotrajen konflikt sprožil tako imenovani stagflacijski šok – kombinacijo visoke inflacije in nizke gospodarske rasti.
Dombrovskis je opozorilo izrekel pred srečanjem finančnih ministrov evroobmočja v Bruslju, kjer so razpravljali tudi o vplivu geopolitičnih napetosti na evropsko gospodarstvo.
Po oceni evropskega komisarja bi lahko dolgotrajen konflikt povzročil motnje v dobavnih verigah in zmanjšal zaupanje na finančnih trgih. „Gospodarski vpliv bo v veliki meri odvisen od trajanja in regionalne razširjenosti konflikta,“ je dejal Dombrovskis.
Če bi se spopadi nadaljevali dlje časa, bi to po njegovih besedah lahko povzročilo motnje v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino, eno ključnih transportnih poti za svetovno trgovino z energijo. Poleg tega obstaja tveganje napadov na energetsko infrastrukturo v državah Perzijskega zaliva.
Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil občuten skok cen energije, ki bi se nato prelil v širšo inflacijo v evropskem gospodarstvu.
Scenarij, podoben energetski krizi v 70. letih
Dombrovskis je opozoril, da bi lahko posledice dolgotrajne vojne spominjale na energetsko krizo po jomkipurski vojni leta 1973, ko je kombinacija visokih cen energije in upočasnjene gospodarske rasti povzročila stagflacijo v številnih zahodnih državah.
Po njegovih besedah pa obstaja tudi blažji scenarij. Če bi se konflikt končal v nekaj tednih, bi bil vpliv na svetovno gospodarstvo precej manjši in ne bi bistveno prizadel gospodarske aktivnosti.
Nafta poskočila na najvišjo raven po letu 2022
Na energetske trge je konflikt že vplival. Cena nafte Brent je v ponedeljek dosegla približno 119 dolarjev za sod, kar je najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Pozneje se je cena nekoliko znižala pod mejo 100 dolarjev za sod, potem ko so se pojavila poročila o morebitnih ukrepih za stabilizacijo trga.
Kot navaja Euractiv, skupina držav G7 razmišlja o možnosti sprostitve strateških naftnih rezerv, s katerimi bi ublažila rast cen energentov.
G7 še ni sprejela odločitve
Francoski finančni minister Roland Lescure, ki je v ponedeljek vodil srečanje ministrov držav G7, je potrdil, da o sprostitvi naftnih rezerv za zdaj še ni dogovora.
„Še nismo tam,“ je dejal Lescure in dodal, da so se ministri dogovorili, da bodo po potrebi uporabili vsa razpoložljiva orodja za stabilizacijo energetskih trgov.
Med možnimi ukrepi ostaja tudi sprostitev strateških zalog nafte, če bi se razmere na trgih še zaostrile.
Napetosti na Bližnjem vzhodu tako že vplivajo na energetske trge in gospodarska pričakovanja, evropske oblasti pa pozorno spremljajo razvoj dogodkov zaradi možnih posledic za inflacijo, gospodarsko rast in stabilnost finančnih trgov.
