Zunanji ministri držav članic Evropske unije so kljub dogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o dobavi ruskega dizelskega goriva potrdili nadaljevanje pritiska na Moskvo. EU je sprejela doslej največjo posamezno razširitev sankcij proti ruskemu vojaško-industrijskemu kompleksu.
Trump je po pogovorih s Putinom sporočil, da bo Rusija na ameriški in svetovni trg nemudoma poslala več kot 300.000 ton dizelskega goriva. Novembra naj bi sledila dobava dodatnih 500.000 ton, nato pa še milijona ton.
Washington je zaradi dogovora do aprila 2027 odobril obsežno izjemo od sankcij za ruski dizel. Odločitev je sprožila kritike v Ukrajini, evropskih državah in tudi med nekaterimi ameriškimi kongresniki, saj bi lahko Rusiji zagotovila dodatne prihodke za financiranje vojne.
Kot je poročal Euronews, evropski ministri kljub ameriški potezi ne nameravajo spremeniti dosedanje politike do Moskve.
Kaja Kallas: Pritisk na Rusijo je treba povečati
“ZDA so naša največja zaveznica, vendar je naše sporočilo jasno: če želimo končati to vojno, moramo povečati pritisk na Rusijo,” je pred zasedanjem zunanjih ministrov v Luksemburgu poudarila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas.
“Ne smemo pozabiti, da je to vojno začela Rusija,” je dodala.
Kaja Kallas je Belo hišo pozvala, naj uporabi možnosti, ki jih ponuja ameriški zakon o sankcijah proti Rusiji in Iranu, poimenovan po pokojnem senatorju Lindseyju Grahamu. Zakon predsedniku omogoča uvedbo obsežnih sankcij in carin proti državam, ki kupujejo ruske energente.
“Če bi uveljavili Grahamov zakon, bi lahko resnično pritisnili na Rusijo, da konča vojno,” je dejala Kaja Kallas.
Sankcije proti 1569 posameznikom in podjetjem
Svet EU je sprejel sankcije proti 1569 posameznikom in subjektom, povezanim z ruskim vojaško-industrijskim kompleksom. Gre za največji posamezni sveženj sankcijskih uvrstitev po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Na seznamu je 826 ruskih podjetij in 743 vodilnih predstavnikov teh družb. Več kot polovica novih uvrstitev je povezana z dobavnimi verigami za proizvodnjo balističnih raket. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja, prepoved zagotavljanja finančnih sredstev in prepoved potovanja v EU.
Irska zunanja ministrica Helen McEntee je Trumpov dogovor s Putinom označila za zaskrbljujočega. Ob tem je poudarila, da mora EU nadaljevati pritisk na Rusijo, hkrati pa ohraniti komunikacijske kanale z Washingtonom.
Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je članice pozvala, naj za okrepitev vojaške in finančne pomoči Ukrajini uporabijo zamrznjeno rusko premoženje. “Ne glede na to, kaj se bo zgodilo z ZDA, morajo države članice EU ostati mirne, nadaljevati načrt, povečati podporo Ukrajini in okrepiti pritisk na Rusijo,” je dejala.
Dogovor pred ameriškimi kongresnimi volitvami
Trumpov dogovor s Putinom je bil dosežen nekaj tednov pred ameriškimi kongresnimi volitvami, na katerih bodo pomembno vprašanje tudi visoke cene goriva. Ameriški predsednik trdi, da bodo ruske dobave pomagale znižati cene dizla, vendar analitiki ocenjujejo, da napovedane količine ne bodo bistveno vplivale na svetovni trg.
Dogovor spremlja tudi napoved tako imenovanega energetskega premirja, ki naj bi omejilo napade na energetsko infrastrukturo. Evropski predstavniki opozarjajo, da bi preozko zastavljeno premirje koristilo predvsem Rusiji, saj ukrajinski napadi na ruske rafinerije zmanjšujejo prihodke, s katerimi Moskva financira vojno.
