Zunanji minister Tone Kajzer je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Luksemburgu opozoril na vse zahtevnejše in nepredvidljive geopolitične razmere. Poudaril je pomen enotnega evropskega odziva na rusko agresijo proti Ukrajini, podprl nove sankcije proti Rusiji ter se zavzel za širitev Evropske unije, krepitev evropske odpornosti in zaščito pomorskih poti na Bližnjem vzhodu.
“Svet se nahaja v izjemno zahtevnih in nepredvidljivih geopolitičnih razmerah,” je po navedbah Ministrstva za zunanje in evropske zadeve opozoril Kajzer.
“Ruski napadi na civiliste in uničevanje civilne in energetske infrastrukture v Ukrajini ter napadi na Saudovo Arabijo nas opozarjajo, kako pomembna sta delovanje za krepitev naše lastne odpornosti ter varnosti in sodelovanje na ravni EU,” je dejal.
Dodal je, da enotno delovanje držav članic krepi vpliv EU pri iskanju kompromisnih rešitev za Ukrajino in druga svetovna krizna žarišča, pri tem pa je treba dosledno spoštovati mednarodno pravo.
Širitev EU kot geostrateško orodje
V razpravi o varnostnih vidikih širitve Evropske unije je Kajzer poudaril, da širitev ni le politični, temveč tudi pomemben varnostni in geostrateški proces. Po njegovih besedah prispeva h krepitvi stabilnosti in odpornosti evropske celine.
Slovenija podpira nadaljnje približevanje držav Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije Evropski uniji, vendar mora pristopni proces ostati verodostojen in temeljiti na dosežkih posameznih držav kandidatk.
“Države kandidatke potrebujejo jasno in verodostojno evropsko perspektivo, saj dolgotrajna negotovost odpira prostor za škodljive zunanje vplive in povečuje varnostna tveganja za kandidatke kot tudi za celotno Evropo,” je poudaril minister.
Ob tem je opozoril tudi na pomen večje usklajenosti kandidatk s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, zlasti pri krepitvi obrambnih zmogljivosti ter odpornosti proti hibridnim grožnjam, kibernetskim napadom in dezinformacijam.
“Spodbujam države članice EU, da se vključijo v Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu, ki pomembno prispeva h krepitvi kibernetskih zmogljivosti regije in s tem tudi k izboljšanju pripravljenosti in odpornosti,” je dejal Kajzer.
Poudaril je še, da razširjena Evropska unija pomena regionalnega sodelovanja ne zmanjšuje, temveč ga povečuje, saj čezmejni izzivi zahtevajo tudi skupne čezmejne rešitve.
Skoraj 1600 novih uvrstitev na seznam sankcioniranih
V razpravi o ruski agresiji proti Ukrajini je Kajzer znova potrdil podporo Slovenije suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Evropski odziv mora po njegovih besedah temeljiti na nadaljnji politični, gospodarski, vojaški in humanitarni pomoči Ukrajini ter na stopnjevanju pritiska na Rusijo.
Na zasedanju so bile sprejete nove sankcije, ki po navedbah ministrstva vključujejo doslej največje število novih uvrstitev na seznam sankcioniranih. Gre za skoraj 1600 posameznikov in subjektov, povezanih z ruskim vojaško-industrijskim kompleksom.
“Treba je poskrbeti tudi za dosledno izvajanje sankcij in preprečevanje izogibanja sankcijam. Odločno se moramo odzvati na vse intenzivnejše ruske hibridne dejavnosti proti evropskim državam,” je poudaril Kajzer.
Ob približevanju zime je posebej izpostavil potrebo po krepitvi ukrajinske zračne obrambe in zaščiti energetske infrastrukture. Slovenija podpira tudi prizadevanja za obnovitev mirovnega procesa, katerega cilj mora biti pravičen in trajen mir, skladen z mednarodnim pravom.
Minister je opozoril še na sistematične ruske poskuse destabilizacije evropskih držav in spodkopavanja njihove podpore Ukrajini. Zavzel se je za usklajen in učinkovit odziv EU ter krepitev odpornosti proti hibridnim dejavnostim.
Kajzer obsodil napade Hutijev na Saudovo Arabijo
Zunanji ministri so razpravljali tudi o varnostnih razmerah na širšem območju Bližnjega vzhoda in v Zalivu.
“Slovenija ostro obsoja napade Hutijev na civilno in gospodarsko infrastrukturo v Saudovi Arabiji. Obžalujemo vse civilne žrtve zadnjega napada na letališče v Rijadu. Preprečiti je treba nadaljnje vojaško zaostrovanje in nadaljevati diplomatski dialog,” je dejal Kajzer.
Ob dnevnih napadih na pomorski promet, predvsem v Hormuški ožini in ožini Bab el Mandeb, je opozoril, da so odprte pomorske poti ter varne in neprekinjene dobavne verige strateškega pomena za evropsko gospodarstvo.
“Kot predstavnik pomorske države želim posebej poudariti pomen varnosti in odprtosti pomorskih poti. To ni zgolj regionalno vprašanje, temveč vprašanje evropske in svetovne gospodarske varnosti,” je poudaril.
“Svoboda plovbe ni privilegij posameznih držav, temveč pravica, ki jo zagotavlja mednarodno pravo in jo moramo spoštovati vsi,” je dodal.
Proti prestavitvi palestinskih volitev
Kajzer je podprl stališče, da prestavitev volitev v Palestini, kjer so zadnje volitve potekale pred več kot 20 leti, ni prava pot do večje demokratične legitimnosti.
Po njegovih besedah je ponovna vzpostavitev zaupanja eden od pogojev za napredek mirovnih prizadevanj in uresničevanje mirovnega načrta za Gazo. Slovenija podpira dejavno diplomatsko vlogo Evropske unije pri umirjanju napetosti ter zagotavljanju miru, varnosti in stabilnosti v regiji.
Ministri so govorili tudi o Mednarodnem kazenskem sodišču. Kajzer je poudaril podporo Slovenije vladavini prava ter neodvisnemu in nepristranskemu delovanju mednarodnih pravosodnih institucij, obenem pa izpostavil pomen dialoga z Združenimi državami Amerike.
Kajzer je poudaril, da je neodvisno in nepristransko delovanje institucij, ki delujejo skladno z mednarodnim pravom, izjemno pomembno pri zbiranju in predstavitvi dokazov, na podlagi katerih se ugotavljata odgovornost in kaznovanje za zločine proti človeštvu.
Na neformalnem zajtrku so zunanji ministri razpravljali še o skupnem odzivu EU na tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje. Kajzer se je zavzel za bolj usklajeno in strateško uporabo omejevalnih ukrepov proti ruskim akterjem ter infrastrukturi, povezani z informacijskim vmešavanjem.
