Evropska unija je dosegla dogovor o novem krogu sankcij proti Rusiji, vendar je ključni ukrep – popolna prepoved pomorskih storitev za ruske tankerje – za zdaj odložen. Odločitev pomeni kompromis med državami članicami, ki se razlikujejo glede gospodarskih posledic takšnega ukrepa.
Dogovor je bil mogoč po tem, ko sta Madžarska in Slovaška umaknili veto, povezan z ločenim sporom glede naftovoda Družba. S tem je EU odprla pot za sprejetje že 20. svežnja sankcij.
Prepoved pomorskih storitev ostaja na čakanju
Najbolj ambiciozen del sankcijskega paketa, ki bi evropskim podjetjem prepovedal zagotavljanje storitev ruskim tankerjem – od zavarovanja do dostopa do pristanišč –, bo uveden šele, ko bo dosežen širši dogovor skupine G7.
Takšen ukrep bi nadomestil dosedanjo cenovno omejitev ruske nafte in bistveno zaostril pogoje poslovanja za ruski energetski sektor. Vendar Grčija in Malta opozarjata, da bi enostranska uvedba brez podpore G7 lahko škodovala njunima pomorskima sektorjema in okrepila konkurenco zunaj EU.
Obe državi sta izpostavili tudi tveganje širjenja tako imenovane “senčne flote”, s katero se Rusija izogiba zahodnim omejitvam.
Razhajanja z ZDA
Zaplet dodatno poglabljajo razlike z Združenimi državami. Washington je v zadnjih tednih omilil izvajanje sankcij proti ruski nafti, kar je v Bruslju sprožilo nezadovoljstvo.
Ameriško finančno ministrstvo je po kratki prekinitvi ponovno uvedlo izjemo, ki omogoča določene transakcije z rusko nafto, vsaj do sredine maja. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je takšno odločitev označil kot težko razumljivo, zlasti ob rasti cen energije.
Ruski prihodki znova rastejo
Podatki kažejo, da omejitve za zdaj ne zmanjšujejo prihodkov Moskve. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo so se prihodki od izvoza nafte marca povečali na približno 19 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot februarja.
Ti prihodki so pomagali ublažiti pritisk na ruske javne finance, ki so v prvem četrtletju zabeležile primanjkljaj v višini okoli 60 milijard dolarjev.
Širši nabor ukrepov
Novi sankcijski sveženj vključuje tudi ukrepe proti 46 plovilom iz tako imenovane senčne flote, omejitve za regionalne banke in kriptovalutne platforme ter dodatne trgovinske prepovedi v vrednosti približno 570 milijonov evrov.
Evropska unija bo prvič uporabila tudi mehanizem za preprečevanje izogibanja sankcijam, s katerim bo omejila izvoz določenih industrijskih izdelkov v Kirgizistan, državo, ki jo Bruselj vidi kot potencialno tranzitno točko za dobavo blaga v Rusijo.
Izvoz iz EU v Kirgizistan se je v zadnjih letih močno povečal, z okoli 263 milijonov evrov leta 2021 na približno 2,5 milijarde evrov leta 2024.
