Prihodnost slovenskega kmetijstva in prehrane temelji na povezovanju tradicije, znanja in inovacij ter na odgovornem ravnanju s hrano, je ob svetovnem dnevu hrane poudaril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Med ključnimi cilji države ostajajo krepitev prehranske varnosti, večja samooskrba in razvoj odpornejšega agroživilskega sistema.
Nosilna tema letošnjega svetovnega dneva hrane je “Inovacije danes. Hrana za jutri”. Na ministrstvu za kmetijstvo ob tem digitalizacijo, tehnološki razvoj in prenos znanja izpostavljajo kot pomembne vzvode razvoja celotne agroživilske verige – od pridelave in predelave do skladiščenja, distribucije ter porabe hrane.
Za hitrejši prenos znanja v prakso in povečanje dodane vrednosti slovenskih proizvodov je po njihovih navedbah ključno tesnejše povezovanje kmetij, živilskopredelovalnih podjetij, raziskovalnih ustanov in svetovalnih služb.
“Nove tehnologije, digitalna orodja in sodobni poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k učinkovitejši pridelavi hrane, boljšemu prilagajanju podnebnim spremembam ter večji konkurenčnosti naših kmetij. Ob tem pa so enako pomembni sodelovanje med deležniki, povezovanje pridelovalcev in odgovoren odnos do hrane,” je poudaril minister Janez Cigler Kralj.
Digitalizacija po njegovih besedah ni cilj sama po sebi, temveč sredstvo, ki mora človeka postavljati v središče in prispevati k večji kakovosti življenja na podeželju.
“Digitalizacija bo razbremenila kmeta, da bo imel več časa za svojo primarno dejavnost in za družino,” je izpostavil minister.
Več kot tri milijone evrov za sodobno mehanizacijo
Med ključnimi prednostnimi nalogami ministrstva so povečanje samooskrbe s kakovostno slovensko hrano, razvoj kratkih dobavnih verig, povezovanje pridelovalcev ter zagotavljanje večjega deleža lokalno pridelane hrane v javnih zavodih.
Pomembno podporo tem ciljem zagotavlja Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Velik del sredstev namenja posodobitvi slovenskih kmetij, povečanju produktivnosti, tehnološkemu razvoju, digitalizaciji in prilagajanju podnebnim spremembam.
“Cilj vlaganj ni le uvajanje novih tehnologij, temveč predvsem povečanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, zmanjšanje stroškov ter učinkovitejša in odpornejša pridelava hrane,” so navedli na ministrstvu.
V okviru ukrepa za nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil ter trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev so leta 2025 podprli 104 vloge v skupni vrednosti nekaj več kot tri milijone evrov.
Sredstva so namenjena tudi nakupu dronov, opreme za satelitsko navigacijo, sistemov za spremljanje škodljivcev in bolezni ter drugih rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, robotiki in internetu stvari.
Za digitalizacijo skoraj 21 milijonov evrov
Digitalni prehod slovenskega kmetijstva podpira tudi ukrep digitalizacije na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki se izvaja v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Za njegovo izvedbo je bilo namenjenih 20,9 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, v izvajanje pa je vključenih osem projektov in več institucij s področij kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, raziskovanja ter svetovanja.
Vzpostavljenih bo 41 elektronskih storitev, med njimi 38 aplikacij in tri rešitve za nakup elektronske opreme. Namenjene bodo krepitvi javne službe kmetijskega svetovanja, javne gozdarske službe, inšpekcije in raziskovalnih organizacij.
Hrana ni samoumevna dobrina
Na ministrstvu med pomembnimi nalogami izpostavljajo tudi preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane v celotni prehranski verigi.
“Hrana ni samoumevna dobrina, temveč rezultat znanja in dela slovenskih kmetov, ribičev, ribogojcev, predelovalcev ter drugih deležnikov,” so poudarili. Z odgovornim ravnanjem s hrano po njihovih navedbah spoštujemo njihovo delo, varujemo naravne vire, zmanjšujemo obremenjevanje okolja in krepimo prehransko varnost.
Ministrstvo je v javno obravnavo poslalo tudi predlog novele zakona o hrani. Ta predvideva spremembe na področjih shem kakovosti, označevanja živil, zmanjševanja izgub in odpadne hrane ter javnega naročanja živil.
Predlagane rešitve naj bi okrepile prehransko verigo, izboljšale prepoznavnost kakovostnih slovenskih proizvodov in omogočile lažje vključevanje lokalno pridelane ter sezonske hrane v javne zavode.
