Velik del Evrope bo ta konec tedna zajel izrazit vročinski val z temperaturami, ki so običajne za vrhunec poletja, ne pa za konec maja. Meteorološke službe v več državah opozarjajo na rekordne vrednosti, strokovnjaki pa vse pogosteje govorijo o “novi normalnosti” zgodnjih vročinskih ekstremov.
V Španiji naj bi temperature v dolinah rek Guadiana in Guadalquivir dosegle do 38 stopinj Celzija, medtem ko nacionalna meteorološka agencija AEMET opozarja tudi na tropske noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj. Na severu države in ob kantabrijski obali se pričakuje do 30 stopinj, v notranjosti pa okoli 34 stopinj Celzija.
Tudi Združeno kraljestvo pričakuje nenavadno vroče dni za maj. Britanski meteorološki urad napoveduje do 32 stopinj Celzija v južni Angliji, v ponedeljek pa bi lahko temperature dosegle celo 33 stopinj. To bi preseglo dosedanji majski rekord 32,8 stopinje.
V Nemčiji vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo temperature med 22 in 30 stopinjami, lokalno tudi do 31 stopinj Celzija. V Parizu se bo živo srebro povzpelo do 33 stopinj, v Rimu do 31 stopinj.
Vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da evropska infrastruktura, zdravstveni sistemi in mesta niso pripravljeni na tako zgodnje in intenzivne vročinske valove.
Po podatkih raziskovalcev Imperial College London in London School of Hygiene & Tropical Medicine so podnebne spremembe lani prispevale k 68 odstotkom od približno 24.400 smrti zaradi vročine v 854 evropskih mestih. Temperature so bile zaradi podnebnih sprememb lokalno višje tudi za do 3,6 stopinje Celzija.
Najhuje so bile med lanskim julijskim vročinskim valom prizadete Romunija, Bolgarija, Grčija in Ciper, kjer so med 21. in 27. julijem zabeležili približno 950 smrti zaradi vročine pri temperaturah do šest stopinj nad povprečjem.
Strokovnjaki opozarjajo, da številne evropske države ostajajo “zgrajene za podnebje, ki ne obstaja več”. Posebej ranljive so severnejše države, kjer stanovanjski fond, bolnišnice in prometna infrastruktura niso bili načrtovani za dolgotrajne vročinske obremenitve.
Evropska mesta uvajajo podnebna zavetišča in krizne načrte
Španija je med državami, ki najhitreje širijo mrežo tako imenovanih podnebnih zavetišč. Barcelona ima že okoli 400 klimatiziranih javnih prostorov, namenjenih zaščiti prebivalcev med vročinskimi valovi. Med njimi so knjižnice, športni centri, muzeji in nakupovalna središča.
Atene so medtem postale prvo evropsko mesto z uradnim koordinatorjem za vročinske valove. Mesto pospešeno uvaja zelene površine, drevorede in projekte za zmanjševanje učinka mestnega toplotnega otoka.
V Parizu so leta 2023 izvedli krizno vajo “Pariz pri 50 stopinjah”, v kateri so simulirali posledice ekstremnega vročinskega vala za bolnišnice, šole, promet in elektroenergetski sistem. Poročilo po vaji je opozorilo, da bi lahko dolgotrajna vročina resno ogrozila delovanje infrastrukture in javnega zdravja.
Tudi Združeno kraljestvo je letos ustanovilo posebno nacionalno komisijo za vročinska tveganja, ki bo pripravljala priporočila za zaščito prebivalstva pred vse pogostejšimi ekstremnimi temperaturami.
