Globoko pod milijarde let starimi kamninami Kanadskega ščita se naravno kopiči vodik, kaže nova raziskava Univerze v Torontu in Univerze v Ottawi. Raziskovalci so prvič neposredno izmerili njegove izpuste, kartirali koncentracije in spremljali dolgoročno kopičenje plina, ki bi lahko postal pomemben nov vir čiste energije.
Študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, temelji na podatkih iz delujočega rudnika v bližini Timminsa v Ontariu. Znanstveniki so ugotovili, da posamezne vrtine sprostijo povprečno približno 0,008 metrične tone vodika na leto, pri čemer lahko izpusti trajajo desetletje ali več.
Raziskovalci poudarjajo, da gre za prvi primer večletnega neposrednega spremljanja takšnih izpustov v realnem okolju, ne zgolj za teoretične modele ali laboratorijske simulacije. Do zdaj je bil potencial tako imenovanega “belega vodika” večinoma predmet ocen in predvidevanj.
Ena lokacija bi lahko oskrbovala več sto gospodinjstev
Ko so podatke prenesli na skoraj 15.000 vrtin na območju raziskave, so ocenili, da skupni potencial presega 140 metričnih ton vodika letno. Takšna količina bi lahko proizvedla približno 4,7 milijona kilovatnih ur energije na leto, kar zadostuje za oskrbo več kot 400 gospodinjstev.
Glavna avtorica raziskave Barbara Sherwood Lollar z Univerze v Torontu meni, da rezultati kažejo na “ključne neizkoriščene priložnosti za dostop do domačega vira stroškovno učinkovite energije, proizvedene iz kamnin pod našimi nogami”.
Po njenih besedah bi lahko takšni viri zmanjšali odvisnost od uvoženih goriv in podprli razvoj lokalnih industrijskih središč, zlasti v severnih delih Kanade.
Vodik nastaja globoko v Zemljini skorji
Naravni vodik nastaja pri kemičnih reakcijah med kamninami in podtalnico globoko pod površjem Zemlje. Kanada ima zaradi geološke sestave posebej ugodne pogoje za takšne procese, predvsem na območjih Kanadskega ščita, kjer se nahajajo ene najstarejših kamnin na planetu.
Pomembno je tudi, da se nahajališča naravnega vodika pogosto prekrivajo z območji bogatih rudnih virov. Gre za regije, kjer Kanada že pridobiva nikelj, baker in diamante, hkrati pa raziskuje litij, krom, kobalt in druge kritične minerale.
“Sočasna lokacija rudarskih virov ter proizvodnje in uporabe vodika zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, skladiščenju vodika in dodatni infrastrukturi,” je pojasnil Oliver Warr z Univerze v Ottawi.
Alternativa vodiku iz fosilnih goriv
Svetovno vodikovo gospodarstvo je danes vredno okoli 135 milijard dolarjev. Večina vodika se še vedno proizvaja iz fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina in premoga, pri čemer nastajajo velike količine emisij CO2.
Tudi proizvodnja zelenega vodika, ki temelji na obnovljivih virih energije, ostaja energetsko zahtevna in draga, dodatne stroške pa predstavljata transport in skladiščenje.
Raziskovalci zato menijo, da bi naravni vodik lahko ponudil cenejšo in okoljsko manj obremenjujočo alternativo. Posebej zanimiv bi lahko postal za rudarsko industrijo in oddaljene severne skupnosti, kjer so stroški oskrbe z energijo pogosto zelo visoki.
Avtorji raziskave poudarjajo, da je zanimanje za vodik po svetu vse večje zaradi prizadevanj za razogljičenje industrije, jeklarstva, proizvodnje gnojil in težkega transporta. Nova odkritja v Kanadi pa bi lahko odprla povsem nov pristop k iskanju in uporabi naravnih virov vodika.
