Zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju držav MED9 v Splitu opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu zahtevajo enoten in odločen odziv mednarodne skupnosti, saj bi lahko nadaljnje zaostrovanje preraslo tudi v širšo energetsko in varnostno krizo. V ospredju pogovorov so bile prav posledice konflikta za države Sredozemlja in Evropsko unijo.
Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, so zunanji ministri razpravljali o varnosti v regiji, energetski oskrbi in stabilnosti dobavnih verig, ki jih dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno ogroža.
„Situacija na Bližnjem vzhodu ostaja zelo resna. Današnje srečanje bi moralo poslati jasno in enotno sporočilo vsem stranem: nasilje vedno rodi novo nasilje, zato ga je treba nemudoma ustaviti,“ je dejala Fajon. Dodala je, da si mednarodna skupnost ne more več privoščiti razdrobljenega odziva.
Dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom mora ostati v veljavi, saj je to ključni pogoj za nadaljnjo deeskalacijo. „Premirje, čeprav izjemno krhko, mora obstati – to je ključen predpogoj za vrnitev k političnemu dialogu,“ je poudarila.
Opozorila je tudi na civilne žrtve in obsodila zadnje izraelske napade na Libanon. „Najvišjo ceno plačujejo nedolžni civilisti, ki jih moramo zaščititi,“ je dejala in dodala, da razmere na terenu ostajajo alarmantne in nepredvidljive.
Energija, dobavne verige in varnost
Ministri držav MED9 so največ pozornosti namenili vplivu krize na energetsko varnost, dobavne verige in zaščito kritične infrastrukture. Države Sredozemlja so med prvimi, ki občutijo morebitne motnje v dobavi energentov.
Razprava je zajela tudi varnost na morju, okoljska tveganja ter možnost povečanja migracijskih in begunskih pritiskov. Med izpostavljenimi tveganji so bile še hibridne grožnje in širši vpliv nestabilnosti na regijo.
Srečanje je potekalo v času, ko države vse neposredneje povezujejo dogajanje na Bližnjem vzhodu z vplivom na evropsko gospodarstvo in varnost.
Jadran, sodelovanje in širši okvir
Fajon je poudarila, da Slovenija vidi Pakt za Sredozemlje kot okvir za bolj strukturirano sodelovanje z južnimi sosedami, ki je ključno za dolgoročno stabilnost regije.
Ob robu srečanja se je srečala z evropsko komisarko Dubravko Šuico, s katero sta govorili o vzpostavitvi Sredozemske univerze. Slovenija si prizadeva za posebno vlogo Univerze EMUNI.
S hrvaškim in italijanskim zunanjim ministrom je govorila tudi o krepitvi sodelovanja v severnem Jadranu. V ospredju so bile teme varstva morskega okolja, pomorske varnosti in razvoja modrega gospodarstva.
„Ljudje, zlasti prebivalci obalnih območij, pričakujejo sodelovanje vseh obalnih držav,“ je dejala in opozorila na občutljiv ekosistem Jadranskega morja.
