Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejme belgijski fizik Francis Halzen, ki je s svojo vizijo pomembno prispeval k nastanku observatorija IceCube in odkritju visokoenergijskih nevtrinov iz vesolja. Njegovo delo je znanstvenikom odprlo povsem nov način opazovanja najbolj oddaljenih in silovitih dogodkov v vesolju.
Švedska kraljeva akademija znanosti je nagrajenca razglasila danes v Stockholmu. Kot poroča STA, je 82-letni Francis Halzen nagrado prejel za odločilne prispevke k delovanju observatorija nevtrinov IceCube in odkritju visokoenergijskih nevtrinov astrofizičnega izvora.
Halzen je že leta 1988 predstavil zamisel, da bi lahko globoki in izjemno čisti led na južnem polu uporabili za zaznavanje nevtrinov. Njegova vizija in znanstveno vodstvo sta pozneje postala ključna za nastanek observatorija IceCube, enega najbolj nenavadnih znanstvenih instrumentov na svetu.
Teleskop, skrit globoko v antarktičnem ledu
IceCube ni običajen teleskop, usmerjen proti nebu. Njegovi svetlobni senzorji so razporejeni globoko pod površjem Antarktike in skupaj spremljajo približno kubični kilometer ledu.
Nevtrini so izjemno lahki in skoraj brez težav potujejo skozi snov. Vsako sekundo jih skozi človeško telo preide ogromno, ne da bi jih občutili. Ker se le zelo redko zaletijo v atomsko jedro, jih je izredno težko zaznati.
Ko se takšen trk vendarle zgodi, nastane droben svetlobni blisk. Prav tega zaznajo občutljivi senzorji observatorija IceCube. Antarktični led je za takšno opazovanje posebej primeren, saj je čist, temen in geološko stabilen.
Znanstveniki lahko s spremljanjem nevtrinov proučujejo oddaljene kozmične dogodke, ki jih z običajnimi teleskopi ni mogoče videti. Ti delci namreč potujejo skozi vesolje skoraj nespremenjeni in s seboj prinašajo informacije o okolju, v katerem so nastali.
Nova vrsta astronomije
IceCube neprestano zbira podatke o interakcijah nevtrinov. Raziskovalci želijo z njimi bolje razumeti območja, v katerih nastajajo delci z izjemno visoko energijo, in odkriti morebitne doslej neznane kozmične pojave.
“Vizija Francisa Halzena je utrla pot novi vrsti astronomije,” je ob razglasitvi poudaril predsednik Nobelovega odbora za fiziko Mark Pearce.
Halzen je po objavi povedal, da nagrade ni pričakoval. “Bilo je veliko presenečenje, seveda tega nisem pričakoval. Vendar mi je v veliko veselje slišati za to nagrado,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal nagrajenec.
Teden Nobelovih nagrad se nadaljuje
Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.
Letošnji teden Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajencev za medicino. Nagrado prejmejo Peter Hegemann, Georg Nagel in Karl Deisseroth za odkritja na področju optogenetike, metode, ki omogoča proučevanje vpliva živčnih celic na spomine, čustva in vedenje.
V sredo bodo razglasili Nobelovo nagrado za kemijo, v četrtek za književnost in v petek za mir. Dobitnik nagrade za ekonomijo bo znan v ponedeljek, 12. oktobra.
Nagrade bodo podelili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Letošnja Nobelova nagrada vključuje tudi 12 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 1,06 milijona evrov.
