Državni proračun je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležil 7,7 milijarde evrov prihodkov in 8,9 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj pa je znašal 1,1996 milijarde evrov. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da so v primerjavi z enakim obdobjem lani več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju.
Proračunski odhodki so bili od januarja do junija za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani in so dosegli 50,6 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 49,7 odstotka načrtovanih in bili za 8,4 odstotka višji kot leto prej.
Več sredstev za socialno varnost in naložbe
Na ministrstvu navajajo, da so za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenili 1,1 milijarde evrov, kar je 10,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
“Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, za nezaposlene in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence,” so zapisali.
V sklada socialnega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), je državni proračun prispeval 1,3 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. “Največji del proračunskega transferja – 956 milijonov evrov – odpade na pokojninsko blagajno in je glede na enako lansko obdobje višji za dva odstotka,” poudarjajo na ministrstvu.
Odhodki za investicije so dosegli 644 milijonov evrov oziroma 22,3 odstotka več kot lani. Kot navajajo, so sredstva namenili predvsem “vlaganjem v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo”.
Za subvencije je bilo namenjenih 305 milijonov evrov, kar je skoraj 20 milijonov evrov manj kot lani. “Takrat smo del subvencij namenili za nadomestila dobaviteljem električne energije, medtem ko letos za ta namen sredstev nismo namenili,” pojasnjujejo.
Za stroške dela zaposlenih v javnem sektorju je bilo iz državnega proračuna namenjenih 2,7 milijarde evrov, kar pomeni 11-odstotno rast. “Rast je v večji meri posledica napredovanj, plačne reforme in vpliva dviga minimalne plače,” so dodali.
DDV ostaja glavni vir proračunskih prihodkov
Davčni prihodki so v prvi polovici leta dosegli 6,7 milijarde evrov in bili za 7,2 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz davka na dodano vrednost so znašali 2,9 milijarde evrov oziroma 11,6 odstotka več kot leto prej.
Iz naslova dohodnine je državni proračun prejel 1,2 milijarde evrov, kar je 1,2 odstotka več kot lani. Na ministrstvu poudarjajo, da je bila “akontacija dohodkov od zaposlitve višja za 5,8 odstotka”, rast teh prihodkov pa po njihovih navedbah poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.
Ob tem opozarjajo, da celotni prihodki iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu. “V prvih šestih mesecih so občine prejele za 51 milijonov evrov oziroma 6,5 odstotka več sredstev kot lani,” so navedli.
Prihodki od trošarin so znašali 758 milijonov evrov in bili za 20,9 milijona evrov nižji kot leto prej. Po navedbah ministrstva so bili nižji predvsem prilivi od trošarin na energente, medtem ko so se prihodki od trošarin na tobak in alkohol povečali.
Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 1,1 milijarde evrov oziroma 22,9 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. “Rast prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026,” so še zapisali na ministrstvu za finance.
