Po odločitvi sveta Evropske centralne banke (ECB), da osrednje obrestne mere za evrsko območje ponovno ohrani nespremenjene, guverner Banke Slovenije Primož Dolenc pojasnjuje, da bodo razmere ponovno proučili na prihodnjih sejah. Odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v cilj stabilizacije inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok, poroča STA.
Rast se upočasnjuje, inflacija pod vplivom energentov
Kot je Dolenc povzel v današnji pisni izjavi, se je gospodarska rast v evrskem območju po zadnjih podatkih nekoliko upočasnila, predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Hkrati so višje cene energentov zaradi dogajanja v Hormuški ožini vplivale na nekoliko višjo inflacijo.
“Ob tem pa srednjeročna inflacijska pričakovanja ostajajo relativno stabilna in prevladuje pričakovanje, da bo vojna na Bližnjem vzhodu zaključena dovolj hitro, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vrnila v okvire našega cilja,” je dodal.
Obrestne mere ostajajo nespremenjene
Takšne razmere po njegovih besedah omogočajo, da so na tokratni seji obrestne mere ohranili nespremenjene, situacijo pa bodo ponovno proučili na prihajajočih sejah.
“Takrat bo na voljo več podatkov, razplet vojne bo morebiti tudi bolj jasen, učinek šoka pa bomo lahko analizirali skozi prizmo posodobljenih makroekonomskih napovedi,” je pojasnil guverner.
Zadnji makroekonomski podatki po njegovih navedbah kažejo, da se učinki energetskega šoka postopno odražajo v gospodarstvu evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi z obdobjem pred marcem okrepila, rast gospodarske aktivnosti pa šibi.
Finančni trgi pod vplivom negotovosti
Razmere na finančnih trgih še naprej zaznamuje konflikt na Bližnjem vzhodu, splošna negotovost pa ostaja povišana. Najbolj izpostavljen je trg surovin, kjer cene energentov vztrajajo na visokih ravneh.
“Visoke cene energentov in s tem povezana povečana inflacijska tveganja vplivajo na pričakovanja tržnih udeležencev, da bo ECB v letošnjem letu zaostrila denarno politiko. Posledično so zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic višje kot pred izbruhom konflikta. Po prekinitvi napadov so se premije za tveganje na trgu privatnih obveznic nekoliko znižale, vendar ostajajo nad ravnmi pred začetkom vojne. Prav tako se evropski delniški indeksi zaradi vztrajne negotovosti še naprej gibljejo pod ravnmi, ki so jih dosegali pred izbruhom konflikta,” je pojasnil guverner.
Inflacija pri treh odstotkih, osnovna nekoliko nižja
V svetu ECB so se na podlagi teh podatkov na četrtkovi seji odločili, da ponovno ohranijo obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri 2,0 odstotka.
Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v stabilizacijo inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok, nadaljnji koraki pa bodo temeljili na oceni inflacijskih obetov, spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in učinkih denarne politike. O naravnanosti politike se bodo odločali na vsaki seji posebej.
Glede na prvo oceno Eurostata je inflacija aprila narasla na 3,0 odstotka, predvsem zaradi visoke, 10,9-odstotne energetske inflacije kot posledice zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Osnovna inflacija, ki izključuje energente in hrano, je medtem rahlo upadla na 2,2 odstotka.
Bruto domači proizvod evrskega območja se je v prvem četrtletju realno povečal za 0,1 odstotka, pri čemer kazalniki zaupanja potrošnikov in PMI že nakazujejo poslabšanje gospodarskih obetov v začetku drugega četrtletja.
