Analitika Gospodarske zbornice Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti zvišala na 3,3 odstotka. Boljšo gospodarsko sliko pripisuje močnemu investicijskemu ciklu, okrevanju industrijske proizvodnje in izvoza ter razmeroma ugodnim razmeram na trgu dela. Za leto 2027 napoveduje nekoliko nižjo, 2,3-odstotno rast.
Po podatkih iz jesenske gospodarske napovedi GZS slovensko gospodarstvo po treh letih stagnacije ponovno pridobiva razvojni zagon. Investicije v osnovna sredstva bodo letos po oceni zbornice realno porasle za osem odstotkov.
K rasti prispevajo predvsem vlaganja v gradbene objekte, transportno opremo, proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Obenem se krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti.
Glavni ekonomist in vodja Analitike GZS Bojan Ivanc je poudaril, da je letošnja gospodarska slika bistveno boljša od spomladanskih pričakovanj.
“Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza,” je dejal. Pozitivne signale po njegovih besedah kaže tudi mednarodno okolje, kjer se vodilni kazalniki povpraševanja postopoma izboljšujejo.
Leta 2027 pričakujejo zastoj investicij
GZS za prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač naj bi se umirila, vendar bo še vedno presegala pet odstotkov.
Manj ugodna naj bi bila investicijska dinamika. Analitika GZS v letu 2027 pričakuje stagnacijo skupnih investicij zaradi zaključevanja večjih gradbenih projektov in višjih stroškov financiranja.
Različna ostajajo tudi gibanja na trgu dela. V sektorju država bo letos po napovedi GZS zaposlenih približno 4.000 ljudi več, predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju, javni upravi in obrambi. V zasebnem sektorju naj bi število zaposlenih medtem upadlo za približno 5.000, zlasti v predelovalnih dejavnostih in trgovini.
GZS opozarja na energijo in dražje zadolževanje
Med največjimi tveganji za prihodnje leto so višje cene energentov in surovin ter dražje zadolževanje podjetij. Posebej izpostavljena bodo energetsko intenzivna podjetja, ki še niso zakupila energije za prihodnje leto.
“Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti,” je opozoril Ivanc.
Med nevarnostmi za nižjo rast GZS omenja še podražitve aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije ter rast stroškov dela.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob predstavitvi napovedi izrazila podporo predlogom iz interventnega zakona, predvsem razvojni kapici. GZS bo zakon podprla tudi v referendumski kampanji, od države pa po njegovem sprejetju pričakuje sistematične ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, hitrejše umeščanje naložb v prostor in konkurenčnejše cene električne energije.
