Mednarodni denarni sklad (IMF) je občutno izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije. Bruto domači proizvod naj bi se povečal za 3,2 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več, kot je IMF pričakoval spomladi. Boljši gospodarski obeti pa bodo po oceni sklada povezani tudi z višjo inflacijo.
Po najnovejši napovedi svetovnih gospodarskih gibanj IMF naj bi slovensko gospodarstvo letos zraslo za 3,2 odstotka, leta 2027 pa za 2,2 odstotka.
Popravek letošnje napovedi je izrazit. IMF je še aprila Sloveniji za leto 2026 napovedoval dvoodstotno gospodarsko rast, zdaj pa je oceno zvišal za 1,2 odstotne točke. Napoved za prihodnje leto je popravil le nekoliko, in sicer z 2,1 na 2,2 odstotka.
Višja rast prinaša tudi več cenovnih pritiskov
Ob boljši gospodarski sliki je IMF zvišal tudi napoved inflacije. Povprečna rast cen naj bi letos znašala 3,5 odstotka, medtem ko je sklad spomladi pričakoval 2,9-odstotno inflacijo.
Za leto 2027 IMF napoveduje 2,5-odstotno inflacijo, kar je prav tako več od aprilske ocene, ki je znašala 2,1 odstotka. Podatki kažejo, da naj bi se cenovni pritiski prihodnje leto sicer umirili, vendar se inflacija še ne bo povsem vrnila k približno dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke.
Višjo inflacijo med drugim spodbujajo rast cen energentov, storitev in hrane ter še vedno razmeroma hitra rast plač. Na cene lahko dodatno vplivajo geopolitične napetosti in negotovost na svetovnih energetskih trgih.
Umar še bolj optimističen od IMF
Napoved IMF je kljub velikemu popravku navzgor nekoliko previdnejša od najnovejše napovedi slovenskega Urada za makroekonomske analize in razvoj. Umar v jesenski napovedi za letos pričakuje 3,8-odstotno rast, za leto 2027 pa 2,5-odstotno.
Po oceni Umarja letošnji gospodarski pospešek temelji na kombinaciji več dejavnikov: močnejšem izvozu, zagonu novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih infrastrukturnih projektov ter večji potrošnji gospodinjstev.
Vlogo imajo tudi projekti, povezani z evropskim načrtom za okrevanje in odpornost, gradnja drugega tira ter povečane občinske investicije pred lokalnimi volitvami. Ker je del teh vplivov začasen, naj bi bila gospodarska rast v prihodnjih letih zmernejša.
Precej nižjo, 1,9-odstotno rast, sta Sloveniji v svojih predhodnih napovedih za leto 2026 pripisali Banka Slovenije in Evropska komisija. Razlika je povezana tudi s časom priprave napovedi, saj novejše ocene že vključujejo ugodnejše podatke o izvozu, investicijah in proizvodnji v prvi polovici leta.
Brezposelnost ostaja nizka
IMF za Slovenijo še naprej pričakuje ugodne razmere na trgu dela. Stopnja brezposelnosti naj bi letos ostala pri 3,9 odstotka, leta 2027 pa naj bi se le rahlo zvišala na štiri odstotke.
Sklad je nekoliko znižal napoved presežka na tekočem računu plačilne bilance. Ta naj bi letos dosegel 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,4 odstotka. Spomladi je IMF pričakoval presežek v višini 3,2 oziroma 2,8 odstotka BDP.
Tveganja ostajajo predvsem v mednarodnem okolju
Napovedi spremlja precejšnja negotovost. Med najpomembnejšimi tveganji so morebitna nadaljnja rast cen nafte in plina, stopnjevanje konfliktov na Bližnjem vzhodu, trgovinske napetosti ter povečana nihanja na finančnih trgih.
Kot smo že poročali, je IMF izboljšal tudi napoved svetovne gospodarske rasti, vendar ob tem opozoril na vojne, visoko zadolženost držav in tveganja, povezana z vrednotenjem naložb v umetno inteligenco.
Za Slovenijo bo pomembno predvsem, ali bo sedanji investicijski in izvozni zagon mogoče ohraniti tudi po zaključku večjih projektov. Nova napoved IMF je zato spodbudna, vendar hkrati opozarja, da bo hitrejša rast spremljana z vztrajnejšo inflacijo in da se bo gospodarski tempo že prihodnje leto predvidoma umiril.
