Države članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se dogovorile o največji skupni sprostitvi strateških naftnih rezerv doslej. Ukrep naj bi ublažil napetosti na svetovnih energetskih trgih, ki so nastale zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in motenj v prometu skozi Hormuško ožino.
IEA je sporočila, da bodo države članice na trg sprostile skupno 400 milijonov sodčkov nafte. Gre za največjo izredno dobavo v zgodovini organizacije in za več kot dvakrat večjo količino, kot so jo države sprostile po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.
Izvršni direktor agencije Fatih Birol je poudaril, da razmere na naftnem trgu zahtevajo izreden odziv. „Izzivi na naftnem trgu so po obsegu brez primere, zato so se države članice odločile za izreden kolektivni ukrep,“ je dejal.
Po poročanju Euronews naj bi sproščena količina približno ustrezala 20 dnem običajnega pretoka nafte skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti. Do odločitve je prišlo v času, ko vojna med Iranom ter Združenimi državami in Izraelom povzroča resne motnje v pomorskem prometu v Perzijskem zalivu. Hormuška ožina je ključna za svetovno oskrbo z nafto, saj skozi njo potuje približno petina globalnega pretoka energentov.
Iran je v zadnjih dneh napadal trgovske ladje in naftno infrastrukturo v regiji, kar je močno povečalo negotovost na energetskih trgih. Po nekaterih ocenah je promet skozi ožino trenutno močno zmanjšan, kar povzroča dodatne pritiske na cene nafte.
Ameriška vojska je medtem sporočila, da je v bližini ožine odstranila več iranskih plovil za polaganje morskih min, ki bi lahko ogrozila ladijski promet.
Države G7 podprle usklajen odziv
Pred odločitvijo IEA so voditelji skupine G7 že razpravljali o možnosti uporabe strateških rezerv, da bi stabilizirali trg. Nemčija, Avstrija in Japonska so napovedale, da bodo sprostile del svojih nacionalnih zalog nafte.
Vloga skupine G7 je bila predvsem politična, saj je pozvala k skupnemu odzivu, medtem ko je IEA kot tehnični organ formalno uskladila sprostitev rezerv. Članice agencije imajo trenutno v javnih strateških zalogah več kot 1,2 milijarde sodčkov nafte, dodatnih približno 600 milijonov sodčkov pa je v industrijskih rezervah.
Kljub nedavnemu padcu cen ostaja nafta na svetovnih trgih dražja kot pred začetkom konflikta. Referenčna nafta Brent je še vedno približno 20 odstotkov dražja kot pred začetkom vojne.
Posledice višjih cen energentov so že opazne tudi pri potrošnikih, saj se podražitve goriv postopoma prenašajo na maloprodajne cene po svetu. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko popolna normalizacija razmer na energetskih trgih trajala še nekaj časa, zlasti če bodo motnje v Hormuški ožini trajale tudi po koncu vojaških spopadov.
