Svetovno gospodarstvo bo letos predvidoma zraslo za 3,1 odstotka, kar je nekoliko več, kot je Mednarodni denarni sklad pričakoval poleti. Rast podpirajo predvsem obsežne naložbe v umetno inteligenco, vendar IMF opozarja, da odpornost gospodarstva zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, visokih cen energije in vse večje zadolženosti dosega svoje meje.
Mednarodni denarni sklad je v danes objavljeni jesenski svetovni gospodarski napovedi oceno letošnje svetovne rasti zvišal s treh na 3,1 odstotka. Za leto 2027 še naprej pričakuje 3,4-odstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot v aprilski napovedi.
Pomemben razlog za nekoliko ugodnejšo napoved so naložbe v podatkovne centre, čipe in drugo infrastrukturo, povezano z umetno inteligenco. Od njih nimajo koristi le največja tehnološka gospodarstva, temveč tudi države, vključene v dobavne verige za proizvodnjo strojne opreme, med njimi Južna Koreja, Malezija, Mehika in Tajska.
Glavna ekonomistka IMF Silvana Tenreyro je opozorila, da je bilo svetovno gospodarstvo odporno, vendar se približuje mejam te odpornosti. Države bi morale po njeni oceni obnoviti javnofinančne rezerve in okrepiti odpornost svojih dobavnih verig.
Evrsko območje nekoliko bolje
IMF je napoved gospodarske rasti evrskega območja za letos zvišal z 0,9 na 1,1 odstotka. K izboljšanju naj bi prispevali večje naložbe v umetno inteligenco, vključevanje evropskih podjetij v tehnološke dobavne verige in povečana obrambna poraba.
Ameriško gospodarstvo naj bi letos in prihodnje leto zraslo za 2,3 odstotka. Napoved za Kitajsko je IMF znižal na 4,5 odstotka za letos in štiri odstotke za leto 2027. Med največjimi gospodarstvi najhitreje raste Indija, za katero sklad v obeh letih pričakuje sedemodstotno rast.
Visoke cene nafte in javni dolg
Med največjimi tveganji IMF izpostavlja morebitno nadaljnje zaostrovanje vojne na Bližnjem vzhodu. Osnovna napoved temelji na povprečni ceni nafte okoli 96 dolarjev za sod, v neugodnem scenariju pa bi se lahko cena povzpela na 130 dolarjev. Tak razvoj bi upočasnil rast ter ponovno okrepil inflacijo.
Sklad opozarja tudi na visoke ravni javnega dolga in rast stroškov zadolževanja. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa se znižala na 4,1 odstotka.
Tveganje predstavlja tudi umetna inteligenca. Če pričakovani dvig produktivnosti ne bi upravičil sedanjih naložb, bi lahko sledili padec vrednosti tehnoloških delnic, zmanjšanje investicij in zaostritev finančnih pogojev. Po neugodnem scenariju IMF bi bila svetovna proizvodnja do leta 2028 zaradi takšnega obrata lahko nižja za 1,1 odstotka.
