Svetovna banka se s 30 do 40 državami pogovarja o morebitni krizni pomoči zaradi visokih cen energije, goriv in hrane ter naraščajočih stroškov zadolževanja. Če bi se razmere še poslabšale, bi lahko za pomoč državam namenila do 100 milijard dolarjev, je pred začetkom letnega zasedanja banke in Mednarodnega denarnega sklada dejal predsednik Svetovne banke Ajay Banga.
Svetovna banka je po začetku vojne na Bližnjem vzhodu za nujno pomoč državam najprej pripravila sklad v vrednosti 25 milijard dolarjev. Zanimanje zanj je bilo sprva razmeroma majhno, saj se je svetovno gospodarstvo izkazalo za odpornejše od pričakovanj, trgi pa so se prilagodili motnjam pri dobavi nafte.
Razmere se zdaj spreminjajo. Cene dizelskega goriva in gnojil so se občutno zvišale, številnim državam v razvoju pa dodatne težave povzročajo visoke obrestne mere, dražje zadolževanje ter izčrpane državne blagajne.
Pomoč bi lahko presegla odziv med pandemijo
Banga je v pogovoru za Reuters povedal, da nekatere države že razmišljajo o črpanju nujne pomoči, druge pa želijo sredstva iz obstoječih projektov preusmeriti v odpravljanje posledic krize.
Poleg začetnih 25 milijard dolarjev bi lahko države preusmerile še približno 35 milijard dolarjev iz že odobrenih projektov Svetovne banke. Tako bi jim bilo v prvi fazi na voljo med 50 in 60 milijardami dolarjev.
“Pripravljeni smo. Pogovarjamo se s številnimi državami, trenutno jih je med 30 in 40,” je dejal Banga.
Če bi se energetska in prehranska kriza poglobila, bi Svetovna banka lahko skupni obseg pomoči povečala na 100 milijard dolarjev. To bi bilo več od približno 70 milijard dolarjev, ki jih je namenila državam med pandemijo covida-19.
Države v razvoju dolgujejo 400 milijard dolarjev
Položaj dodatno otežuje visoka zadolženost. Po ocenah Svetovne banke morajo države v razvoju v letu 2026 zunanjim upnikom plačati približno 400 milijard dolarjev, pri čemer skoraj tretjino tega zneska predstavljajo obresti.
Visoki stroški servisiranja dolga državam zmanjšujejo prostor za financiranje zdravstva, šolstva, infrastrukture in socialnih programov. Številne so proračunske rezerve porabile že med pandemijo, nato pa so jih prizadeli inflacija, ruska invazija na Ukrajino in najnovejši energetski pretresi.
Dodaten dejavnik tveganja je možnost razvoja izjemno močnega vremenskega pojava El Niño. Ta bi lahko povzročil suše, poplave in slabšo letino ter dodatno zvišal cene hrane in gnojil.
Svetovno gospodarstvo ostaja pod pritiskom
O energetskem šoku, visoki zadolženosti in šibki svetovni gospodarski rasti bodo ta teden razpravljali finančni ministri, guvernerji centralnih bank in drugi predstavniki držav na letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Bangkoku.
Svetovna banka trenutno napoveduje, da se bo svetovna gospodarska rast letos upočasnila na 2,5 odstotka. Največja tveganja predstavljajo nadaljnje motnje pri dobavi energije, visoke obrestne mere in širjenje posledic vojne na Bližnjem vzhodu na finančne trge.
Banga je ob tem poudaril, da zgolj javna sredstva ne bodo zadostovala. Svetovna banka želi zato povečati vključevanje zasebnega kapitala v države v razvoju, zlasti pri projektih, povezanih z energetiko, prometom, zdravjem in ustvarjanjem delovnih mest. Banka je po njegovih besedah pripravljena obseg pomoči hitro povečati, če bodo države zaradi cenovnega in dolžniškega šoka zašle v večje težave.
