Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da bo vojna na Bližnjem vzhodu neenakomerno prizadela države zahodne poloble: izvoznice nafte bodo imele kratkoročne koristi zaradi višjih cen energentov, medtem ko bodo karibska gospodarstva, odvisna od turizma in uvoza energije, med najbolj izpostavljenimi.
Regija je leto 2026 začela razmeroma stabilno. Gospodarska rast je bila v večini držav blizu potenciala, inflacija je bila večinoma pod nadzorom, izvoz pa se je celo krepil. Toda po izbruhu konflikta se je slika hitro spremenila. Po oceni IMF bo vpliv novega globalnega okolja različen od države do države, pri čemer bosta ključna trajanje vojne in obseg motenj na energetskih trgih.
Nafta prinaša koristi, a tudi pritisk na prebivalstvo
Najbolj očitne koristi bodo imele države izvoznice nafte, kot so Venezuela, Mehika in Brazilija. Višje cene energentov lahko izboljšajo javne finance in povečajo izvozne prihodke, kar na prvi pogled pomeni stabilnejšo makroekonomsko sliko.
Vendar IMF opozarja, da ta učinek ni enoznačen. Dražji energenti in posledično višje cene hrane bodo močno prizadeli gospodinjstva z nižjimi dohodki. “Največje breme višje inflacije bodo nosila gospodinjstva, ki si jo najmanj lahko privoščijo.”
Karibi pod največjim pritiskom
Na drugi strani so karibska gospodarstva, kot so Bahami, Jamajka in Barbados, kjer se tveganja hitro kopičijo. Te države so močno odvisne od turizma, hkrati pa so neto uvoznice energije in imajo omejen fiskalni manevrski prostor.
Višje cene goriva neposredno zvišujejo stroške gospodarstva, dodatno negotovost pa predstavlja vpliv na letalski promet in turistične tokove. Dražji transport lahko zmanjša število prihodov turistov, kar bi imelo neposreden vpliv na prihodke teh držav.
Pod pritiskom bodo tudi države Srednje Amerike, ki se soočajo s podobnimi omejitvami. Uvažajo energijo in imajo omejene možnosti za blaženje šoka, kar pomeni, da bodo posledice višjih cen energentov občutili tako državni proračuni kot prebivalstvo.
Inflacija se vrača v ospredje
IMF pričakuje, da bo inflacija zaradi dražjih energentov in hrane višja praktično v vseh državah regije. Najbolj očiten primer pritiska na cene prihaja iz Argentine, kjer je inflacija marca dosegla 3,4 odstotka, kar kaže, kako občutljivo je okolje že pred dodatnimi šoki.
Centralne banke se sicer po oceni sklada nahajajo v boljšem položaju kot v preteklosti. V zadnjih dveh desetletjih so si zgradile večjo verodostojnost, inflacijska pričakovanja pa so bolje zasidrana, kar omogoča učinkovitejše ukrepanje ob novih šokih.
Kljub temu IMF opozarja, da bo ohranjanje stabilnosti cen znova ena ključnih nalog. V negotovem okolju bo pomembno, da centralne banke ne ukrepajo prehitro, temveč spremljajo razvoj dogodkov in se odzivajo glede na dejanske učinke na gospodarstvo.
Previdnost pri ukrepih držav
Posebno sporočilo IMF je namenjeno tudi vladam. Sklad jih poziva, naj se izognejo splošnim subvencijam za gorivo in hrano, saj te pogosto bolj koristijo premožnejšim.
Namesto tega naj države pomoč usmerijo v ciljno podporo najbolj prizadetim – gospodinjstvom z nizkimi dohodki, kmetom in podjetjem. Takšen pristop po oceni IMF omogoča učinkovitejšo porabo javnih sredstev in manjše fiskalne pritiske.
Dogajanje na energetskih trgih tako znova potrjuje, kako hitro se globalni šoki prelijejo v regionalna gospodarstva. Medtem ko bodo nekatere države iz višjih cen nafte kratkoročno iztržile več, bo za večji del regije ključno vprašanje, kako ublažiti pritisk na prebivalstvo in ohraniti gospodarsko stabilnost.
