Iran je ZDA poslal nov predlog za nadaljevanje pogajanj, s čimer skuša ponovno zagnati proces, ki je v zadnjih tednih obstal. Premik prihaja brez jasnih znakov, da bi bil dogovor blizu, napetosti pa ostajajo visoke tako na politični kot vojaški ravni.
Po navedbah iranske državne agencije IRNA in več virov je bil predlog posredovan prek Pakistana, ki ponovno nastopa v vlogi posrednika. Podrobnosti niso javne, vendar gre za poskus preboja po zastoju, ki traja od začetka aprila.
Nafta reagira, Hormuška ožina ostaja ključ
Na novico so se odzvali tudi trgi. Cena nafte se je po zadnjih rasti znižala, kar kaže na previden optimizem glede možnosti umiritve razmer. Severnomorska nafta Brent se je spustila na okoli 107 dolarjev za sod (približno 2,8 odstotka manj), ameriška WTI pa na okoli 101 dolar (skoraj 3,8 odstotka manj). Pod pritiskom so bili tudi drugi energenti – kurilno olje je izgubilo več kot 3 odstotke, evropski plin pa okoli 2 odstotka.
V ospredju ostaja Hormuška ožina, skozi katero potuje približno 20 odstotkov svetovnih dobav nafte in plina. Iran jo ohranja zaprto, ameriška mornarica pa omejuje izvoz iranske nafte, kar ustvarja neposreden pritisk na globalne energijske tokove.
Jedrski spor ostaja glavna ovira
Ključni problem pogajanj ostaja nespremenjen: jedrski program.
Po dostopnih informacijah je Donald Trump v začetku tedna zavrnil prejšnji iranski predlog, ki je predvideval preložitev jedrskih pogovorov v zameno za odpravo blokade in konec vojne. Washington vztraja pri takojšnji obravnavi jedrskega vprašanja.
Ameriški odposlanec Steve Witkoff je v osnutku sporazuma zahteval, da Iran med pogajanji ne sme premikati obogatenega urana iz poškodovanih objektov ali nadaljevati dejavnosti na teh lokacijah. To ostaja ena ključnih točk zastoja.
Grožnje ostajajo, premirje krhko
Čeprav premirje velja od 8. aprila, po skoraj 40 dneh zračnih napadov, razmere na terenu ostajajo napete.
Iran je aktiviral zračno obrambo in po lastnih ocenah pričakuje možnost novega omejenega ameriškega napada. Visoki predstavniki Revolucionarne garde opozarjajo, da bi vsak nov napad sprožil “dolgotrajne in boleče napade” na ameriške cilje v regiji, vključno z vojaškimi ladjami.
Iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej vztraja, da bo Teheran ohranil nadzor nad Hormuško ožino, kar dodatno zaostruje odnose z ZDA in njihovimi zavezniki.
Trump med diplomacijo in vojaškimi scenariji
V Washingtonu medtem tehtajo več scenarijev. Trumpa priganja rok po zakonu o vojnih pooblastilih, ki zahteva bodisi zaključek operacij bodisi odobritev kongresa za njihovo nadaljevanje.
Med obravnavanimi možnostmi so zaostritev blokade, razglasitev enostranske zmage ali omejena vojaška operacija za prevzem nadzora nad delom Hormuške ožine in ponovno vzpostavitev plovbe.
Hkrati ostaja na mizi tudi diplomatska rešitev, vključno z idejo o mednarodni pomorski koaliciji za zaščito prometa skozi ožino.
Pogovori tečejo, preboj ni blizu
Obe strani priznavajo, da hitrega napredka ni pričakovati. Iran poudarja kompleksnost pogajanj, ZDA pa vztrajajo, da Teheranu ne bodo dovolile razvoja jedrskega orožja, kar Iran zavrača in trdi, da je program izključno civilen.
Novi predlog tako ohranja pogovore pri življenju, ne rešuje pa ključnih sporov. Brez premika pri jedrskem programu in nadzoru nad Hormuško ožino ostaja tveganje za nov zastoj ali ponovno zaostritev razmer.
