Jesenski izziv: 16 dni za novo navado kolesarjenja v službo

Kolesarjenje [Foto: Freepik]

Med 7. in 22. septembrom poteka Specialka, kratka jesenska izvedba pobude Polni zagona kolesarimo v službo. Udeležence k spremembi vsakodnevnih potovalnih navad spodbujajo nagradno žrebanje, brezplačne popravljalnice koles in poudarek na aktivni poti v službo oziroma šolo.

Kot so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, akcija traja 16 dni in se končuje skupaj z Evropskim tednom mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom.

Ime Specialka ima trojni pomen. Gre za posebno jesensko izvedbo pobude, kratek in hiter izziv, specialka pa je tudi dobro znana vrsta kolesa.

“Potovalne navade se začnejo oblikovati že v družini. Kolesarjenje je eden najpreprostejših načinov, kako lahko več gibanja vključimo v vsakdan in otrokom približamo aktiven način življenja,” je poudaril državni sekretar Marko Dvornik.

Po njegovih besedah je pri vsakodnevnih poteh smiselno izbirati med hojo, kolesom in javnim prevozom, kadar to omogočajo razdalje in druge okoliščine. Odrasli lahko z lastnim zgledom otrokom približajo zdrave navade ter odgovorno izbiro načina prevoza, je dodal.

Za sodelovanje zadoščajo tri vožnje

Udeležencem izziva ni treba kolesariti vsak dan. Začnejo lahko z enim ali dvema dnevoma na teden, mogoče pa je tudi kombiniranje kolesa in javnega prevoza.

“September je naravni čas za osvežitev urnikov. Po poletju znova vzpostavljamo vsakodnevne rutine in prav zdaj je dober trenutek, da v svoj dan vključimo več gibanja,” je pojasnila Nela Halilović iz IPoP – Inštituta za politike prostora.

Med vsemi, ki bodo v času izziva vsaj trikrat kolesarili v službo, bodo organizatorji izžrebali deset nagrajencev. Ob začetku pobude bodo pri Hiši Evropske unije v Ljubljani na voljo tudi brezplačne popravljalnice koles.

Manj avtomobilov pred šolami

Organizatorji opozarjajo, da je september tudi čas ponovnega usklajevanja družinskih poti. Raziskava Zakaj potujemo, kot potujemo je pokazala, da skoraj dve tretjini anketiranih otroke v vrtec ali šolo najpogosteje spremlja z avtomobilom, čeprav so šole praviloma dostopne peš ali s kolesom. Ankete med učenci medtem kažejo, da bi si številni želeli v šolo prihajati peš, s kolesom ali skirojem.

Gost motorni promet v okolici šol povečuje nevarnost za otroke, hrup in onesnaženost zraka. Manj avtomobilov pred šolskimi vhodi bi zato pomenilo varnejši in prijetnejši prihod.

“Pogosto pozabljamo, da odrasli s svojimi odločitvami postavljamo vzorec. Če starš vsaj občasno izbere kolo ali pešpot, ne naredi le nekaj dobrega za svoje zdravje, ampak otroku preda tudi pomembno sporočilo o samostojnosti in varnem ravnanju v prometu,” je poudarila Halilović.

Prijava v izziv ter informacije o nagradnem žrebanju in popravljalnicah so objavljene na spletni strani Polni zagona.