Kandidat za ministra za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je na skupni seji odborov DZ za zunanjo politiko in evropske zadeve prejel podporo za prevzem resorja. V predstavitvi je napovedal izrazit premik k pragmatični in interesno usmerjeni diplomaciji, v ospredje pa postavil varnost, gospodarske interese in krepitev mednarodnega položaja Slovenije.
“Po mojem mnenju mora zunanja politika temeljiti na strateški presoji, rezultatih in odgovornosti, ne pa na morebitnih kratkoročnih političnih ali celo ideoloških preferencah,” je poudaril.
Na odboru za zunanjo politiko je njegovo predstavitev kot ustrezno ocenilo osem poslancev, opozicija se je vzdržala. Na odboru za evropske zadeve ga je podprlo sedem članov, proti je glasoval Luka Mesec iz Levice.
Kajzer, dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik, ocenjuje, da se Slovenija sooča z bistveno drugačnim mednarodnim okoljem kot pred desetletjem. Po njegovih besedah svet vstopa v obdobje ostre geopolitične konkurence, kjer postajajo varnost, energija, tehnologija in dostop do surovin ključna vprašanja državnega razvoja.
“Dejstvo je, da se obdobje, v katerem smo verjeli, da bo svet postal bolj liberalen, bolj odprt za trgovino, v katerem bodo sodelovanje in dobri odnosi nadomestili interese in vojne, ni zgodilo,” je dejal. Po njegovih besedah svet pretresa “huda geopolitična nevihta”, v kateri postaja geoekonomija osrednje področje mednarodnih odnosov.
Med največjimi izzivi za Evropo je izpostavil rusko vojno v Ukrajini, nestabilnost na Bližnjem vzhodu, rivalstvo med ZDA in Kitajsko, nezakonite migracije, demografski padec, energetsko ranljivost in pospešeno deindustrializacijo.
“Slovenija v teh procesih ne more biti zgolj opazovalka in ne more samo čakati, kako se bodo stvari razpletle,” je dejal. Kot članica Evropske unije, zveze Nato in Združenih narodov mora po njegovem mnenju voditi “aktivno, pragmatično in interesno usmerjeno zunanjo politiko”.
Gospodarska diplomacija v ospredju
Pomemben del njegovega programa predstavlja okrepitev gospodarske diplomacije. Napovedal je prilagoditev diplomatsko-konzularne mreže ter tesnejše povezovanje diplomacije s slovenskim gospodarstvom.
“Gospodarska diplomacija ni zgolj podpora izvozu, temveč tudi privabljanje tujih investicij, odpiranje novih trgov, vključevanje slovenskih podjetij v globalne dobavne verige ter zagotavljanje dostopa do strateških tehnologij in kritičnih surovin,” je dejal.
Po njegovem mnenju mora diplomacija pomagati pretvarjati mednarodne sporazume v konkretne poslovne priložnosti za slovenska podjetja, zlasti na področjih industrije, energetike, logistike, farmacije in digitalnih tehnologij.
Posebej je poudaril tudi pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami ter povezovanja držav srednje Evrope. Odnose s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko vidi kot vprašanje gospodarske povezanosti, energetske varnosti, migracij in kakovosti življenja državljanov.
“Nisem advokat Izraela niti Palestine”
Največ vprašanj poslancev je bilo namenjenih dogajanju na Bližnjem vzhodu in prihodnji politiki Slovenije do Izraela ter Palestine.
Kajzer je zavrnil očitke, da bi se Slovenija morala opredeljevati predvsem skozi javna moralna stališča.
“Mednarodno pravo je treba spoštovati. Ampak vprašajmo se, kakšne vzvode ima Slovenija kot srednjeevropska manjša država, da v praksi prisili druge dejavnike, da spoštujejo mednarodno pravo,” je dejal.
Po njegovi oceni zgolj glasna javna stališča pogosto ne prinašajo konkretnih rezultatov. Namesto tega zagovarja iskanje širšega mednarodnega soglasja in uporabo diplomatskih kanalov.
“Nikoli nisem trdil, da je vprašanje Bližnjega vzhoda vprašanje, ki se nas ne tiče. Trdim pa, da to ni imanentno vprašanje preživetja Slovenije,” je poudaril.
Kot eno ključnih usmeritev svojega mandata je napovedal tako imenovano “tiho diplomacijo”.
“Jaz tukaj nisem niti advokat Izraela niti advokat Palestine. Jaz sem tukaj advokat Slovenije,” je dejal.
Ob tem je podprl nadaljnjo humanitarno pomoč Gazi in poudaril, da si bo prizadeval za dialog z vsemi stranmi konflikta.
Glede priznanja Palestine ni napovedal sprememb. Dejal je, da gre pri priznanju držav za politični akt, sam pa da bi se kot minister raje osredotočal na konkretne razmere in možnosti za doseganje rezultatov.
Ob zaključku predstavitve je napovedal tudi modernizacijo ministrstva, večjo medresorsko koordinacijo ter kadrovski sistem, ki bo temeljil na strokovnosti in meritokraciji. Njegovo vodilo bo, kot je dejal, “proaktivna, pragmatična in verodostojna zunanja politika”, ki bo interese Slovenije postavljala na prvo mesto.
