Nova raziskava dosega slovenskih tiskanih medijev je pokazala presenetljive razlike med posameznimi časopisi in revijami. Posebej izstopa tednik Mladina, ki naj bi kljub splošnemu upadanju prodaje tiska ohranil skoraj enako število bralcev kot pred desetletjem. Reporterju so medtem namerili približno sedemkrat manjši doseg.
Rezultate raziskave agencije Mediana za obdobje od druge polovice leta 2025 do prve polovice leta 2026 je pridobil Info360. Raziskava je zajela 4000 ljudi, starih od 15 do 75 let, merila pa je branost tiskanih izdaj, ne obiska njihovih spletnih strani.
Mladini so namerili doseg 55.100 bralcev oziroma 3,37 odstotka prebivalcev v vključeni starostni skupini. Reporter naj bi dosegel 7910 bralcev oziroma 0,48 odstotka, Demokracija pa 13.300 oziroma 0,81 odstotka.
Med dnevnimi časopisi je največji doseg doseglo Delo z 71.800 bralci. Slovenskim novicam so namerili 51.700, Dnevniku pa 43.400 bralcev.
Mladina skoraj na ravni iz leta 2015
Največ vprašanj odpira primerjava Mladine s podatki izpred desetletja. Leta 2015 je imela po tedanji Nacionalni raziskavi branosti približno 56.000 bralcev, njena povprečna revidirana prodana naklada pa je znašala 9760 izvodov na teden.
Po novi meritvi je njen doseg 55.100 bralcev, torej le približno 900 manj kot leta 2015. Viri Info360 ocenjujejo, da se danes tedensko proda od 5000 do 6000 izvodov Mladine. Podatek ni uradno potrjen, saj slovenski tiskani mediji že več let ne objavljajo primerljivih revidiranih podatkov o prodani nakladi.
Če je ocena prodaje pravilna, bi en tiskani izvod Mladine v povprečju prebralo do deset ljudi. Pred desetletjem je razmerje znašalo približno 5,7 bralca na prodani izvod.
Povsem drugačen razvoj kaže Jana. Leta 2015 so ji namerili 97.000 bralcev, po novi Medianini raziskavi pa 37.700. Medtem ko naj bi branost Jane v desetletju upadla za več kot 60 odstotkov, je doseg Mladine ostal skoraj nespremenjen.
Mladina in Reporter sta bila nekoč po prodaji blizu
Veliko je tudi odstopanje med Mladino in Reporterjem. Leta 2014 je bilo po podatkih o revidiranih prodanih nakladah povprečno prodanih 10.007 izvodov Mladine in 9317 izvodov Reporterja. Razlika med tednikoma je bila razmeroma majhna.
Nova raziskava Mladini pripisuje 55.100 bralcev, Reporterju pa le 7910. Doseg Mladine naj bi bil tako danes skoraj sedemkrat večji od dosega Reporterja.
Prodana naklada in doseg sicer nista ista podatka. Posamezen izvod lahko prebere več ljudi, na rezultate anket pa vplivajo tudi sestava vzorca, način spraševanja in prepoznavnost blagovne znamke. Prav tako neposredna primerjava dveh raziskav, opravljenih desetletje narazen, ni nujno povsem zanesljiva, če metodologiji nista enaki.
Mediana pojasnila sestavo vzorca
Janja Božič Marolt je za Info360 pojasnila, da je 80 odstotkov od skupno 4000 sodelujočih prihajalo iz Medianinega spletnega panela. Vanj so bili povabljeni med telefonskimi in terenskimi raziskavami. Preostalih 20 odstotkov je vprašalnik v tiskani obliki izpolnilo v gospodinjstvih.
Anketirance so pri tednikih spraševali, kdaj so posamezno publikacijo nazadnje listali ali brali ter kako pogosto jo berejo.
Neimenovani strokovnjak za merjenje dosega tiskanih medijev, na katerega se sklicuje Info360, ocenjuje, da bi lahko bila težava v sestavi spletnega panela in njegovi dejanski reprezentativnosti. Opozoril je tudi na možnost, da ljudje zaradi prepoznavnosti posamezne blagovne znamke navedejo medij, ki ga v resnici ne berejo redno.
Objavljeni podatki sami po sebi ne dokazujejo, da je Mediana rezultate namenoma priredila. Kažejo pa na tako velika odstopanja, da bi bilo smiselno podrobneje razkriti vzorec, način uteževanja in statistično napako pri posameznih medijih.
Meritve dosega niso le statistično vprašanje, saj jih mediji uporabljajo pri pridobivanju oglaševalcev in določanju vrednosti oglasnega prostora. Pomen oglaševalskega denarja v slovenskem medijskem prostoru kažejo tudi nedavno razkriti podatki GEN-I. Portal24.si je poročal, da je družba največ denarja namenila medijem, povezanim z Martinom Odlazkom.
