Umikanje Kaspijskega morja spreminja obalo Kazahstana. V bližini otoka Kulali so med zračnim opazovanjem odkrili novo kopno, podobni otoki pa se na plitvem severovzhodu pojavljajo že več let. Njihovo nastajanje ni dobra novica, temveč vidna posledica občutnega padanja gladine.
Najnovejši otok je razmeroma majhen, vendar okoljevarstvenik Danijar Akimžanov opozarja, da ni osamljen primer. V zadnjih štirih ali petih letih je na tem območju dokumentiral več novih otokov. Nekateri so dolgi približno kilometer in široki od 200 do 300 metrov. Na novem kopnem so že opazili divje prašiče, pozimi pa ga po ledu dosežejo tudi volkovi.
Kazahstanski raziskovalni inštitut za Kaspijsko morje opozarja, da vsi novo odkriti otoki ne bodo trajni. Njihova prihodnost je odvisna od oblike morskega dna, valovanja, vetra in nadaljnjega gibanja gladine.
Gladina je v treh desetletjih upadla za 2,45 metra
Kazahstanske meritve kažejo, da je gladina v tamkajšnjem delu Kaspijskega morja med letoma 1996 in 2025 upadla za 2,45 metra. To pomeni povprečno zmanjšanje za približno osem do devet centimetrov na leto. Julija 2026 so pri opazovalni postaji Kulali izmerili najnižjo gladino v celotnem obdobju spremljanja.
Posledice so posebej izrazite na severovzhodu, kjer je morje globoko le nekaj metrov, morsko dno pa se spušča zelo položno. Že manjši padec gladine zato povzroči premik obale za več kilometrov. Med letoma 2000 in 2025 se je vodna površina na proučevanem območju zmanjšala za približno 16.400 kvadratnih kilometrov.
Na vodno bilanco vplivajo višje temperature in močnejše izhlapevanje, manj padavin ter človekovi posegi v reke, ki napajajo morje. Več kot 80 odstotkov rečnega dotoka prispeva Volga, njen pretok pa spreminjajo jezovi, vodni zbiralniki in odvzem vode za namakanje.
Novi otoki niso nujno nov življenjski prostor
Umikanje morja najbolj ogroža kaspijske tjulnje, ki ne živijo nikjer drugje. Živali potrebujejo odmaknjene otoke za počitek, menjavo dlake in zbiranje v večjih skupinah. Ko gladina upada, se podvodne plitvine najprej spremenijo v otoke, ti nato rastejo in se nazadnje združijo s celino. Takrat postanejo lažje dostopni ljudem in kopenskim plenilcem.
Raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Marine Science, je pokazala, da se je med letoma 1995 in 2023 gladina severnega Kaspijskega morja znižala za 2,28 metra, skupna površina proučevanih otokov pa se je zmanjšala skoraj šestnajstkrat. Znanstveniki proces opisujejo kot cikel nastanka, rasti in združitve otoka s celino.
Celotno Kaspijsko morje zaradi globljega osrednjega in južnega dela najverjetneje ne bo doživelo usode Aralskega jezera. Toda njegov plitvi severni del se lahko v prihodnjih desetletjih močno osuši, kar bo prizadelo naravne habitate, ribištvo, pristanišča, plovbo in drugo obalno infrastrukturo.
