Če ste se kdaj vprašali, zakaj telo kloni že po nekaj neprespanih urah in zakaj je spanec tako nenadoma nujen kot zrak ali voda, niste edini. Zdaj pa imamo morda končno znanstveni odgovor – in prihaja iz sveta sadnih mušic.
Znanstvena ekipa z Univerze v Oxfordu je odkrila nekaj izjemno zanimivega: prav drobne celične elektrarne, znane kot mitohondriji, bi lahko bile ključ do razumevanja, zakaj telo zahteva spanec – in to na najbolj osnovni, celični ravni.
Mitohondriji, ki so odgovorni za ustvarjanje energije v naših celicah, so očitno tudi tisti, ki telesu sporočajo, da potrebuje premor. Ko so znanstveniki preučevali možgane sadnih mušic, so ugotovili, da se ob pomanjkanju spanja ti energetski centri preobremenijo. Takrat začnejo sproščati presežek elektronov, kar ustvarja reaktivne molekule – prav te pa spodbujajo živčne celice, ki upravljajo s spanjem.
Kot je pojasnil eden od avtorjev študije, fiziolog Gero Miesenböck: “Naš cilj je bil razumeti, zakaj sploh občutimo potrebo po spanju. In zdi se, da je odgovor prav v našem metabolizmu – v procesu, s katerim telo predeluje kisik in ustvarja energijo.”
Preobremenjeni možgani kot alarm za spanec
Nevroznanstvenik Raffaele Sarnataro je slikovito dodal: “Ko mitohondriji sprostijo preveč elektronov, se sprožijo molekularne reakcije, ki opozarjajo možgane, da je čas za počitek. Gre za zaščitni mehanizem, ki preprečuje škodo na celični ravni.”
Da bi potrdili te ugotovitve, so raziskovalci gensko prilagodili sadne muhe. Tiste, katerih možganske celice so proizvajale več elektronov, so spale dlje. Druge, pri katerih je bila proizvodnja umetno zmanjšana, pa so potrebovale manj spanca – a tudi njihovi možgani so bili manj zaščiteni pred posledicami utrujenosti.
Kaj to pomeni za naš spanec?
Seveda to ne pomeni, da bodo kava, zasloni ali nočne izmene kar izginili iz našega življenja. A to odkritje prvič osvetljuje osnovni biološki mehanizem, ki sproži potrebo po spanju. In kar je še pomembneje – ta mehanizem je univerzalen, saj temelji na delovanju celic, ki jih imajo vse živali, vključno z nami.
Povezava med spanjem, presnovo in celo dolžino življenja je še ena zanimiva plast te zgodbe. Manjše živali, kot so glodavci ali žuželke, običajno spijo več in živijo krajše – morda ravno zato, ker njihovi mitohondriji hitreje proizvedejo več celičnih odpadkov, ki jih je treba ‘počistiti’ s spanjem.
To odkritje bi lahko v prihodnosti odprlo vrata za boljše razumevanje nevroloških bolezni, kot je Alzheimerjeva, kjer spanec igra ključno vlogo pri zaščiti možganov. Če bodo znanstveniki znali bolje razumeti, kako mitohondriji sprožijo potrebo po spancu, bi to lahko pripeljalo tudi do novih terapij za motnje spanja.
“Zdi se, da je skrivnost spanja zapisana v tem, kako naše celice ustvarjajo energijo iz kisika,” je ob zaključku raziskave dejal Sarnataro. “In če vemo, zakaj spimo, lahko mogoče bolje razumemo tudi, kako ostati zdravi.”
Foto: Freepik
