Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je stanje na področju lobiranja v Sloveniji zaskrbljujoče, predvsem zaradi slabega razumevanja pravil in pomanjkljivega poročanja, zlasti na lokalni ravni. Ob tem poziva k zakonodajnim spremembam in napoveduje dodatne nadzore.
Največje težave komisija zaznava na lokalni ravni. Lani je o lobističnih stikih poročalo le šest občin – Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj – skupaj so prijavile 28 stikov. Po oceni komisije je to bistveno premalo glede na pristojnosti občin in dejstvo, da so stiki z interesnimi skupinami pri njihovem delu neizogibni.
Komisija bo zato nadaljevala z izobraževanjem in do konca leta preverila spoštovanje pravil o lobiranju v izbranih občinah.
Nejasna pravila in pogoste kršitve
Skupno je bilo lani prijavljenih 4.882 lobističnih stikov. Največ so jih evidentirali na ministrstvu za gospodarstvo (1.187), državnem zboru (1.047) in ministrstvu za finance (470).
Komisija ugotavlja, da približno desetina prijavljenih stikov sploh ne predstavlja lobiranja, saj gre pogosto zgolj za prošnje za srečanje ali primere, kjer prijavitelji ne sodelujejo pri sprejemanju odločitev.
Zato predlagajo tudi spremembe zakonodaje, ki bi bile bolj jasne in bi natančneje določile, kdo lahko lobira. Ena od možnosti je uvedba javnega seznama oseb, ki izvajajo lobiranje, s čimer bi zagotovili večjo preglednost.
Premalo registriranih lobistov
Ob koncu lanskega leta je bilo v register vpisanih le 84 lobistov, večino lobiranja pa po ugotovitvah komisije opravljajo predstavniki interesnih organizacij. Pri tem opozarjajo, da člani društev, sindikatov ali zbornic ne smejo lobirati brez vpisa v register.
Najpogostejše kršitve so povezane prav z neregistriranim lobiranjem. V takih primerih komisija uvede postopke tako proti lobistu kot tudi proti lobirancu in organizaciji, če je bila v kršitev vključena.
Lani je komisija na tem področju uvedla 115 prekrškovnih postopkov.
