Pahor ob koncu konference Prijateljev Zahodnega Balkana: EU mora biti pri širitvi na Zahodni Balkan bolj inovativna

https://www.flickr.com/photos/138170304@N05/albums/72177720325430445/Borut Pahor [Foto: FoWB]

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je ob koncu konference Prijateljev Zahodnega Balkana v Ljubljani poudaril, da bi morala Evropska unija pri širitvi na Zahodni Balkan ubrati bolj inovativen pristop. Kot poroča STA, meni, da bi bil idealen scenarij skupen vstop držav regije v EU, kar pa bi zahtevalo politično voljo tako v Bruslju kot v državah kandidatkah.

“Ko se je začela ruska agresija na Ukrajino februarja 2022, sem bil prepričan, da bo to precej temeljito spremenilo pogled Bruslja na širitev, zlasti na Zahodni Balkan,” je dejal Pahor. Po njegovih besedah regija ostaja “neka črna luknja šestih držav, ki niso članice EU”, čeprav so z njo geografsko povsem obkrožene.

Predlog skupnega vstopa

Pahor meni, da bi se lahko države Zahodnega Balkana za članstvo pripravile do leta 2030, ko bi po dogovoru z Brusljem organizirale referendum o vstopu v EU. Ob tem bi se morala unija zavezati, da jih v primeru pozitivnega izida tudi sprejme. “Časovnica je sicer kratka, ampak če bi obstajala politična volja, ki je zaenkrat ni, bi bilo to izvedljivo,” je dodal.

Po njegovem mnenju se je geopolitično okolje spremenilo, kar zahteva tudi drugačen pristop unije. “Svet je drugačen, tradicionalna geopolitika ima novo moč in v takih pogojih bi morala EU razumeti, da mora biti inovativna v širitveni strategiji na Zahodni Balkan,” je dejal.

Širši geopolitični kontekst

Udeležence konference je nagovoril tudi nekdanji bolgarski predsednik Rosen Plevneliev, ki je poudaril, da se EU hitro spreminja, kar predstavlja priložnost za države Zahodnega Balkana. Po njegovih besedah je za napredovanje na poti v EU ključno tudi sodelovanje z državami članicami.

Na konferenci, ki je potekala v Ljubljani pod naslovom Zahodni Balkan v vrtincu varnostne geopolitike, so razpravljali o širitvi EU in Nata ter vplivu velikih sil, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in Turčija, na regijo. Na dogodku je sodelovalo 35 nekdanjih predsednikov, premierjev in drugih visokih predstavnikov.