“Ledenik sodnega dne” se tali hitreje, kot so kazali dosedanji izračuni

Antarktika [Foto: Pixabay]

Ledenik Thwaites na zahodni Antarktiki bi lahko do leta 2100 svetovno morsko gladino zvišal za do tri centimetre. To je približno dvakrat več, kot so kazale prejšnje ocene, ugotavljajo raziskovalci kalifornijske univerze Irvine in Nasinega laboratorija JPL.

Thwaites, pogosto imenovan tudi »ledenik sodnega dne«, velja za enega najbolj opazovanih ledenikov na svetu. Razlog ni le njegova velikost, temveč tudi njegova lega: del ledenika sloni na morskem dnu, toplejša oceanska voda pa lahko prodira pod led in ga tali od spodaj.

Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, kaže, da so starejši modeli ta proces prikazovali preveč poenostavljeno.

Pod ledom ni le ozka meja

Znanstveniki so doslej v modelih večinoma uporabljali tako imenovano ozemljitveno črto – mejo, na kateri se led loči od morskega dna in začne plavati.

Satelitska opazovanja pa kažejo, da v resnici ne gre za ozko in nespremenljivo črto, temveč za več kilometrov široko območje. Zaradi plimovanja morska voda prodira pod led, ga nekoliko dviguje in pospešuje taljenje.

Ko so raziskovalci ta proces vključili v računalniški model, so lahko precej natančneje poustvarili umikanje, tanjšanje in pospeševanje ledenika med letoma 1996 in 2023.

Po novem izračunu bi lahko Thwaites do konca stoletja k dvigu svetovne morske gladine prispeval do 30 milimetrov – tudi brez dodatnega segrevanja podnebja.

Pomemben podvodni greben

Glavni del ledenika trenutno deloma zadržuje podvodni greben Mouginot. Model raziskovalcev kaže 60-odstotno verjetnost, da bi se ledenik do leta 2100 od njega ločil.

V tem primeru bi se lahko začel hitreje umikati proti notranjosti Antarktike. To ne pomeni, da bo celoten ledenik nenadoma izginil ali da je njegov popoln razpad tik pred vrati. Pomeni pa, da utegne biti njegov vpliv na morsko gladino večji, kot so kazali dosedanji modeli.

Profesor Eric Rignot z univerze Irvine opozarja, da prejšnji izračuni niso dovolj dobro zajeli dogajanja pod ledenikom. Novi model po njegovih besedah bolje pojasnjuje spremembe, ki jih sateliti zaznavajo že več desetletij.