Litva se pripravlja na vključitev v mednarodno operacijo za zaščito ladijskega prometa v Hormuški ožini. Litovski svet za nacionalno obrambo je odobril načrt za napotitev vojaškega kontingenta, ki bi sodeloval pri pomorskih varnostnih operacijah na eni najpomembnejših svetovnih trgovskih poti.
Najvišji varnostni organ države, v katerem sodelujejo politični in vojaški vrh Litve, je podprl napotitev do 40 vojaških in civilnih obrambnih uslužbencev. Ti bi se pridružili zavezniškim silam, ki izvajajo operacije zaščite pomorskega prometa v Perzijskem zalivu in okoli Hormuške ožine.
Za dokončno izvedbo načrta bo potrebna še potrditev litovskega parlamenta.
Hormuška ožina ostaja ena ključnih svetovnih točk
Odločitev Litve prihaja v času povečane napetosti na Bližnjem vzhodu in nadaljnjih pritiskov na pomorski promet v Hormuški ožini, skozi katero poteka velik del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom.
Medtem ko zahodne države povečujejo prisotnost v regiji, Iran vztraja, da kljub ameriškim pritiskom in blokadam še naprej ohranja izvozne zmogljivosti.
Iranski minister za nafto Mohsen Paknejad je priznal, da se država zaradi ameriške blokade pristanišč sooča z resnimi izzivi, vendar trdi, da je Teheran sprejel protiukrepe za stabilizacijo izvoza.
“V 40 dneh vojne se naša proizvodnja ni zmanjšala, izvozni proces pa je bil ugoden,” je dejal za iransko državno televizijo.
Podrobnosti ukrepov ni razkril, je pa poudaril, da se je Iran po uvedbi blokad prilagodil novim razmeram.
CIA: Iran lahko pritisk zdrži še več mesecev
Ocene ameriških obveščevalnih služb kažejo, da Iran kljub pritisku za zdaj še ni blizu resnejšega gospodarskega zloma.
Po navedbah ameriških medijev, ki se sklicujejo na analize Cie, bi Teheran posledice blokade lahko prenašal še več mesecev brez popolnega kolapsa gospodarstva.
Ameriške ocene naj bi kazale, da Iran pred koncem poletja verjetno še ne bo pod neznosnim gospodarskim pritiskom, kar dodatno krepi trdo stališče Teherana v pogovorih o morebitnem trajnejšem dogovoru glede razmer v regiji.
Naraščajoča vojaška prisotnost zahodnih držav v okolici Hormuške ožine medtem kaže, da ostaja zaščita ene najpomembnejših energetskih poti na svetu ključna strateška prioriteta zavezništva.
