Francoski predsednik Emmanuel Macron je zanikal navedbe, da bi Francija načrtovala pošiljanje vojnih ladij v Hormuško ožino, potem ko je Iran opozoril, da bi vsaka francosko-britanska pomorska prisotnost ob ameriških silah lahko sprožila vojaški odziv Teherana.
Macron je med obiskom v kenijski prestolnici Nairobi dejal, da Pariz nikoli ni načrtoval neposredne vojaške napotitve v samo ožino, skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine z nafto.
“Nikoli nismo predvidevali pošiljanja vojnih ladij v samo ožino,” je dejal francoski predsednik.
Iran grozi z “odločnim in takojšnjim odzivom”
Macronov odziv je sledil nekaj ur po opozorilu iranskega namestnika zunanjega ministra Kazema Gharibabadija, ki je na družbenem omrežju X zapisal, da bi se francoske in britanske vojne ladje, ki bi sodelovale z ameriškimi silami v Hormuški ožini, soočile z “odločnim in takojšnjim odzivom” iranske vojske.
“Močno jim svetujemo, naj ne zapletajo situacije,” je sporočil Gharibabadi.
Iran trdi, da bi bila morebitna zahodna pomorska misija le podaljšek ameriških operacij v regiji, ki jih Teheran označuje za nezakonite.
Iranski predstavniki vztrajajo, da varnosti v Perzijskem zalivu ni mogoče zagotavljati z dodatno vojaško prisotnostjo zunanjih sil.
Francija in Velika Britanija pripravljata skupno misijo
Francija je pred tem potrdila priprave na skupno pomorsko misijo z Veliko Britanijo, katere cilj naj bi bil zaščita pomorskega prometa v širši regiji Bližnjega vzhoda.
Pariz je v Rdeče morje in Adenski zaliv že napotil letalonosilko Charles de Gaulle, London pa je napovedal sodelovanje z eno od britanskih vojnih ladij.
Macron je poudaril, da gre za širšo mednarodno pobudo, ki jo podpira okoli 50 držav in organizacij ter katere cilj je ponovno vzpostaviti varnost pomorskih poti “v usklajevanju z Iranom in državami regije”.
Hormuška ožina ostaja eno največjih geopolitičnih žarišč
Napetosti okoli Hormuške ožine ostajajo med ključnimi tveganji za svetovne energetske trge. Skozi ozko plovno pot med Iranom in Omanom potuje približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto.
Teheran je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da ožine ne razume kot “skupne lastnine zunajregionalnih sil” in da ima Iran kot obalna država suvereno pravico določati pravila plovbe in varnosti na tem območju.
Gharibabadi je ob tem dejal, da lahko varnost v Hormuški ožini zagotavlja “samo Iran”, tako v času vojne kot v času miru.
