Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je v predstavitvi pred parlamentarnim odborom opozoril, da Slovenija že dve desetletji razvojno stagnira, ključni gospodarski kazalniki pa po njegovih besedah kažejo, da država izgublja korak s primerljivimi evropskimi državami. Njegova predstavitev se je po treh urah prekinila in se bo nadaljevala v torek.
Logar je nastop začel z vrsto podatkov, s katerimi je skušal pokazati, da Slovenija potrebuje obsežnejši razvojni preobrat.
“Naša produktivnost stoji pri 86 odstotkih povprečja Evropske unije, kar je natanko toliko kot leta 2005. BDP na prebivalca po kupni moči dosega 91 odstotkov evropskega povprečja, tudi tukaj v zadnjem letu ni bilo napredka,” je dejal.
Po njegovih besedah projekcije Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da bi lahko Slovenijo do leta 2029 po gospodarski razvitosti prehitele Češka, Litva in Poljska.
“Razlog ni naključje. Druge države se reformirajo, pri nas pa strategije pogosto ostajajo v predalih,” je poudaril Logar. Ob tem je opozoril tudi na padec Slovenije na 46. mesto mednarodne lestvice konkurenčnosti.
Po njegovem mnenju država potrebuje razvojni preboj in odmik od politike ohranjanja obstoječega stanja.
“Slovenija mora postati država prebojev, ne izgovorov,” je dejal.
Dve do pet milijard evrov dodatnih naložb
Velik del predstavitve je namenil investicijam in produktivnosti.
Po njegovih navedbah Slovenija trenutno investira 21,3 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko Hrvaška in Srbija okoli 25 odstotkov, Estonija skoraj 28 odstotkov, Češka pa 29 odstotkov.
“Če bi dosegli zgolj raven Hrvaške, bi to pomenilo dve in pol milijarde evrov dodatnih naložb letno. Češka raven pa bi Sloveniji prinesla približno pet milijard evrov dodatnih naložb na leto,” je dejal.
Kot eno največjih razvojnih težav vidi nizko raven tujih neposrednih investicij in velik obseg neizkoriščenega domačega kapitala.
“V slovenskih bankah leži več kot 30 milijard evrov prihrankov, ki ne poganjajo razvoja,” je opozoril.
Rešitev vidi v večji predvidljivosti poslovnega okolja, davčnih spodbudah in odpravljanju administrativnih ovir.
Posebej je izpostavil farmacevtsko družbo Krka kot primer podjetja z visoko dodano vrednostjo.
“Krka je svetu dokaz, da se v Sloveniji da ustvariti gospodarstvo visoke dodane vrednosti. Naloga vlade ni prerazporejati dobičke peščice, ampak ustvariti razmere, da bo takšnih podjetij čim več.”
“Ministrstva ne želim prevzeti za delitev sredstev”
Logar je večkrat poudaril, da vodenja resorja ne razume predvsem kot upravljanje državnih subvencij.
“Ministrstva ne želim prevzeti z namenom, da bi razdeljeval sredstva. Želim ga prevzeti, da postopoma, a vztrajno začnemo umikati ovire, ki so se v zadnjih tridesetih letih nabrale.”
Po njegovih besedah se uspešnost njegovega mandata ne bo merila po številu sprejetih zakonov.
“Moje delo se ne bo merilo po številu sprejetih zakonov, ampak po odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija leta 2030 produktivnejša, kot je danes.”
Ob tem je opozoril tudi na neučinkovite postopke v državni upravi, med drugim pri izdajanju delovnih dovoljenj, ter poudaril pomen umetne inteligence in digitalnih kompetenc.
“Glede na to, da je v Sloveniji praktično polna zaposlenost, si težko predstavljam, da lahko delamo več. Lahko pa delamo bolje.”
Združeno ministrstvo kot okvir za socialni dialog
Del razprave je bil namenjen tudi združitvi gospodarskega in delovnega resorja v eno ministrstvo.
Logar meni, da takšna organizacija omogoča tesnejše sodelovanje med delodajalci, zaposlenimi in inovacijskim okoljem.
“Združeno ministrstvo ni nadomestilo socialnega dialoga, je njegov institucionalni okvir,” je dejal.
Ob tem je zavrnil očitke, da želi omejevati vlogo sindikatov.
“Sindikate razumem kot predstavnike zaposlenih, ne kot oviro v procesu.”
Poudaril je, da bo uspešnost prihodnjih reform odvisna predvsem od sodelovanja med državo, gospodarstvom in zaposlenimi.
“Slovenija potrebuje konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo. Posledica izogibanja razpravi je lahko samo ohranitev statusa quo. To pa za Slovenijo ni več opcija.”
Po njegovem opozorilu današnja raven življenjskega standarda vse bolj temelji na odlaganju nujnih odločitev.
“Če ne bomo nič naredili, nas bodo otroci spraševali, zakaj nismo storili tistega, kar je bilo treba, takrat, ko bi to še lahko storili,” je poudaril Logar.
