Na Madžarskem se politične napetosti pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami stopnjujejo. Opozicijski vodja Péter Magyar je Rusijo javno pozval, naj se ne vmešava v volilni proces, potem ko so se pojavila poročila o domnevnih dejavnostih ruskih operativcev v Budimpešti. Moskva obtožbe zavrača in jih označuje za neutemeljene.
Madžarska bo 12. aprila odšla na volišča na volitve, ki jih številni opazovalci označujejo kot najresnejši izziv dolgoletni oblasti premierja Viktorja Orbána. Opozicijska stranka Tisza, ki jo vodi Magyar, se po nekaterih raziskavah javnega mnenja uvršča med najmočnejše politične tekmece vladajoče stranke Fidesz.
Magyar je Rusijo pozval, naj se vzdrži vsakršnega vplivanja na madžarske volitve. Po njegovih besedah bi moral biti volilni proces zaščiten pred zunanjimi pritiski.
„Rusko vodstvo pozivam, naj se vzdrži kakršnegakoli vplivanja na madžarske parlamentarne volitve in groženj Madžarom,“ je dejal v izjavi. Dodal je, da si bo njegova stranka v primeru zmage prizadevala za uravnotežene odnose z Moskvo, hkrati pa okrepila sodelovanje Madžarske z evropskimi partnerji.
Kot navaja Euronews, so obtožbe o domnevnem ruskem vplivu povezane z razkritjem preiskovalnega portala VSquare. Ta je poročal o tričlanski skupini operativcev, ki naj bi delovala pod diplomatskim kritjem na ruskem veleposlaništvu v Budimpešti. Namen operacije naj bi bil vplivati na javno mnenje in pomagati Orbánu ohraniti oblast.
Po teh navedbah naj bi operacijo nadziral Sergej Kirijenko, visoki uradnik v ruskem predsedniškem uradu in eden tesnih sodelavcev predsednika Vladimirja Putina.
Rusija obtožbe odločno zanika
Rusko veleposlaništvo v Budimpešti je obtožbe zavrnilo. V odzivu, objavljenem na družbenih omrežjih, so zapisali, da poročila o domnevni operaciji niso resnična.
Po navedbah veleposlaništva na diplomatskem predstavništvu ne deluje nobena skupina pod vodstvom Sergeja Kirijenka ali Vadima Titova, ki naj bi po nekaterih poročilih vodil operacijo.
V izjavi so ob tem tudi namignili, da je za širjenje obtožb odgovorna prav opozicija. Po njihovem mnenju gre za politično motivirane trditve v času pred volitvami.
Volitve kot največji preizkus Orbánove oblasti
Aprilske parlamentarne volitve bi lahko pomenile pomembno politično prelomnico na Madžarskem. Viktor Orbán je na oblasti od leta 2010, njegova stranka Fidesz pa je v tem času utrdila močan politični vpliv v državi.
V kampanji je pomembno vprašanje tudi vojna v Ukrajini. Orbán velja za enega redkih evropskih voditeljev, ki ohranja redne stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Madžarska kljub prizadevanjem Evropske unije za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije še naprej uvaža znatne količine ruskih energentov.
Nedavno je Rusija na Orbánovo prošnjo izpustila tudi dva madžarsko-ukrajinska vojna ujetnika, kar je dodatno poudarilo posebne politične odnose med Budimpešto in Moskvo.
Naraščajoče napetosti z Ukrajino
Hkrati se zaostrujejo tudi odnosi med Madžarsko in Ukrajino. Budimpešta je nedavno blokirala evropski finančni paket pomoči za Kijev v vrednosti približno 90 milijard evrov.
Madžarska vlada je kot razlog navedla spor glede naftovoda Družba, ki predstavlja pomembno transportno pot za rusko nafto v državo. Ukrajina je po poškodbah infrastrukture zavrnila obnovo sistema, kar je v Budimpešti sprožilo ostre politične odzive.
Napetosti so se še stopnjevale po izjavah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je zagrozil z razkritjem kontaktnih podatkov Viktorja Orbána ukrajinskim vojakom.
Kmalu zatem so madžarske oblasti med policijsko racijo ustavile dve ukrajinski kurirski vozili, ki sta prevažali večjo količino denarja in zlata. Sedem ukrajinskih državljanov je bilo pridržanih, Budimpešta pa je sprožila preiskavo zaradi suma pranja denarja.
Kijev je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in Madžarsko obtožil ugrabitve, kar dodatno poglablja politični spor med državama. Pred volitvami tako Madžarsko zaznamujejo napete notranjepolitične razmere, pa tudi zapleteni odnosi z nekaterimi sosednjimi državami in ključnimi mednarodnimi partnerji.
