Maserati Classiche je potrdil pristnost prvega izdelanega primerka Maserati 5000 GT Frua, enega najredkejših avtomobilov v zgodovini znamke. Razkošni kupe s številko šasije *103*064* je vozil Karim Aga Khan IV., bil je darilo savdskemu kralju, po šestdnevni vojni pa je za več kot tri desetletja izginil v skladišču v Kairu.
Maserati je med letoma 1959 in 1964 izdelal le 34 primerkov modela 5000 GT, od tega so bili zgolj trije leta 1962 oblikovani pri karoserijski hiši Frua. Prvi med njimi je zdaj postal tudi prvi Maserati 5000 GT, ki je prejel uradno potrdilo o pristnosti programa Maserati Classiche.
Kot so sporočili iz Modene, strokovnjaki pri certificiranju preverijo tehnične značilnosti avtomobila, zgodovinsko dokumentacijo in podatke iz arhivov znamke. Program je namenjen najmanj 20 let starim avtomobilom ter posebnim in omejenim serijam.
Nastal je na željo perzijskega šaha
Zgodba modela 5000 GT sega v konec petdesetih let. Perzijski šah je po vožnji z Maseratijem 3500 GT proizvajalca zaprosil za še prestižnejši in zmogljivejši avtomobil, primeren njegovemu položaju.
Izziv je sprejel takratni tehnični direktor znamke Giulio Alfieri, ki je začel razvoj projekta AM103. Namen je bil tehnologijo in zmogljivosti dirkalnikov prenesti v udoben in razkošen cestni avtomobil.
Pod pokrovom prve različice se je znašel petlitrski motor V8, izpeljan iz pogonskega agregata dirkalnika Maserati 450S. Opremljen je bil z uplinjači in je razvil več kot 350 konjskih moči. Poznejši avtomobili so dobili posredno vbrizgavanje goriva Lucas, njihova moč pa je znašala približno 340 konjskih moči.
Prvo karoserijo je oblikovalo podjetje Carrozzeria Touring. Avtomobil so predstavili na avtomobilskem salonu v Torinu leta 1959, zaradi naročnika pa je postal znan kot “perzijski šah”. Izdelali so le tri takšne primerke.
Model so nato po svoje interpretirale najpomembnejše italijanske karoserijske hiše tistega obdobja, med njimi Allemano, Pininfarina, Monterosa, Ghia in Frua.
Prvega Fruo je preizkusil Karim Aga Khan IV.
Prvi Maserati 5000 GT, ki ga je oblikoval Pietro Frua, je bil sprva odet v barvo “Luci di Mezzanotte”, notranjost pa je bila izdelana v odtenku “Camoscio”. Maserati ga je uporabljal za preizkušanje in predstavitve, javnosti pa ga je pokazal na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 1963.
Frua mu je v primerjavi s prejšnjimi izvedbami namenil večje steklene površine, nižjo bočno linijo in elegantnejšo silhueto. Zaznamovali so ga tudi kromirani dodatki in trizob, umeščen v vdolbino nad sprednjo masko.
Po predstavitvi v Ženevi je avtomobil prevzel Maseratijev francoski uvoznik. Za volanom ga je preizkusil tudi Karim Aga Khan IV., ki ga je vožnja prepričala, da je pri Maseratiju naročil svoj primerek modela 5000 GT Frua.
Iz kraljevih rok v skladišče v Kairu
Prototip se je konec leta 1963 vrnil v Modeno, nato pa je bil prodan v Rim. Januarja 1966 ga je lastnik ob nakupu novega Maseratija vrnil proizvajalcu.
Avtomobil so temeljito servisirali in ga na zahtevo novega lastnika prebarvali v izrazito rdeči odtenek “Rosso Rubino Chiaro”. Kupil ga je savdski princ Magid Ben Saoud, ki ga je podaril svojemu očetu, kralju Saud bin Abdulaziz Al Saudu.
Po šestdnevni vojni in kraljevem odhodu iz Egipta leta 1967 so avtomobil zasegle egiptovske oblasti. Maserati 5000 GT Frua je nato izginil iz javnosti in več kot 30 let ostal shranjen v skladišču v Kairu.
Ko so ga leta 2000 znova odkrili, je števec kazal le 12.700 kilometrov. Avtomobil je bil po navedbah Maseratija še vedno presenetljivo izviren in skoraj popoln.
Kupil ga je zbiratelj iz Teksasa, ki ga je poslal nazaj v Modeno. Tam je prestal štiri leta trajajočo obnovo. Leta 2004 se je vrnil v javnost na znamenitem izboru starodobnih avtomobilov Concorso d’Eleganza Villa d’Este, kjer je prejel posebno priznanje.
Potrdilo za avtomobil z izjemno zgodovino
Certifikat Maserati Classiche potrjuje zgodovinsko in tehnično pristnost avtomobila, katerega pot je vodila iz Modene v Ženevo, Pariz in Kairo, nato pa prek ZDA ponovno v Evropo.
Prvi Maserati 5000 GT Frua tako ni pomemben le zaradi redkosti in zmogljivega motorja, temveč tudi zaradi lastnikov in zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali njegovo več kot šest desetletij dolgo življenjsko pot.
Opomba: V izvirnem gradivu ni neposredne izjave predstavnika Maseratija, zato navedb nisem pretvarjal v izmišljene citate, temveč sem jih jasno pripisal znamki oziroma programu Maserati Classiche.
