Mercedes-Benz bo z novim sistemom PLM.AI digitaliziral celoten globalni proces razvoja vozil. Z uporabo umetne inteligence želi čas razvoja novih modelov skrajšati za približno 17 mesecev oziroma do 30 odstotkov, učinkovitost posameznih inženirskih postopkov pa povečati celo za polovico. V projekt bo vložil okoli 500 milijonov evrov.
Novi sistem za upravljanje življenjskega cikla izdelkov bo povezal razvoj, nabavo, proizvodnjo, prodajo in poprodajne storitve. Kot so sporočili iz družbe Mercedes-Benz, bo PLM.AI postal osrednja digitalna hrbtenica vseh prihodnjih programov razvoja vozil.
Sistem bo različnim ekipam omogočal dostop do enotnih in sproti posodobljenih podatkov, s čimer želi proizvajalec zmanjšati zapletenost razvojnih procesov, hitreje odkrivati težave ter nove tehnologije prej pripeljati v serijsko proizvodnjo.
“S PLM.AI ustvarjamo digitalno hrbtenico za razvoj izdelkov prihodnosti pri Mercedes-Benzu in nove tehnologije uvajamo v serijsko proizvodnjo do 30 odstotkov hitreje,” je dejal član upravnega odbora Mercedes-Benz Group in glavni tehnološki direktor za razvoj in nabavo Jörg Burzer.
“To nas bo naredilo hitrejše, bolj povezane in bolj sposobne za učenje. Hkrati ustvarjamo temelje za povezovanje razvoja vozil, proizvodnje in uporabniške izkušnje v novi dimenziji. Naši standardi kakovosti in varnosti ostajajo nespremenjeni,” je poudaril.
Krajši razvoj brez popuščanja pri kakovosti
Pri Mercedes-Benzu poudarjajo, da skrajšanje razvojnega časa ne pomeni zmanjševanja zahtev glede kakovosti ali varnosti. Namen novega sistema je ekipam omogočiti hitrejše sprejemanje boljših odločitev, saj bodo ustrezni podatki pravim strokovnjakom na voljo ob pravem času.
Današnji razvoj avtomobila vključuje veliko število medsebojno povezanih procesov, od prvega načrtovanja in simulacij do nabave sestavnih delov, proizvodnje, certificiranja ter poznejšega servisiranja vozila. Sprememba enega sestavnega dela lahko vpliva na maso avtomobila, stroške, varnost ob trčenju, programsko opremo in proizvodni proces.
PLM.AI bo te povezave združil v enoten digitalni sistem, v katerem bodo lahko razvojne ekipe hitreje prepoznale posledice posamezne spremembe.
Mercedes-Benz pričakuje, da bo lahko s tem skupni čas razvoja novega vozila skrajšal za približno 17 mesecev. Pri nekaterih inženirskih postopkih naj bi se učinkovitost povečala do 50 odstotkov.
Pol milijarde evrov za novo razvojno okolje
Mercedes-Benz bo v novo generacijo razvoja izdelkov vložil približno 500 milijonov evrov. Z naložbo želi vzpostaviti bolj povezano, podatkovno vodeno in z umetno inteligenco podprto razvojno okolje.
Umetna inteligenca je v razvojnih procesih proizvajalca že prisotna. Posebni sistemi in agenti pomagajo pri optimizaciji stroškov materialov, certificiranju, odobritvah, iskanju napak in razvoju programske opreme.
Doslej so se ti sistemi večinoma uporabljali pri posameznih korakih. PLM.AI pa bo različne aplikacije in podatke povezal skozi vse razvojne faze. Tako naj bi nastala neprekinjena digitalna nit od prve zasnove vozila do proizvodnje, prodaje in poprodajnih storitev.
Informacije bodo na voljo v realnem času, usklajevanje med oddelki bo enostavnejše, morebitna nasprotja med razvojnimi cilji pa bo mogoče odkriti prej.
Kljub večji vlogi umetne inteligence bodo končne odločitve o izdelkih še naprej sprejemali ljudje. V Mercedes-Benzu poudarjajo, da tehnologija ne bo nadomestila razvojnih ekip, temveč jim bo pomagala pri obdelavi velikega števila podatkov in razumevanju zapletenih povezav.
Manj fizičnih testov, več digitalnih simulacij
Pomemben del novega sistema bodo simulacije in digitalno preverjanje vozil. Umetna inteligenca bo pomagala določiti, kdaj je fizični preizkus zares potreben in kdaj ga je mogoče nadomestiti z dovolj zanesljivo digitalno simulacijo.
Pri Mercedes-Benzu ocenjujejo, da bi lahko dolgoročno število fizičnih testov zmanjšali tudi za polovico. To ne pomeni, da bodo fizična preverjanja izginila, temveč da bodo uporabljena bolj ciljno.
Takšen pristop naj bi zmanjšal porabo materialov in drugih virov, razvojne ekipe pa bi lahko posamezne rešitve potrdile bistveno prej kot danes.
Eden izmed konkretnih primerov uporabe je optimizacija mase vozila. Sprememba posameznega sestavnega dela lahko hkrati vpliva na stroške, vedenje avtomobila ob trčenju, delovanje strojne in programske opreme ter način proizvodnje.
Specializirani agenti umetne inteligence bodo lahko te vplive analizirali istočasno. Razvojnim ekipam bodo tako ponudili celovitejši pregled nad tem, katera rešitev najbolje združuje varnost, kakovost, majhno maso in stroškovno učinkovitost.
Nove možnosti se odpirajo tudi v poprodajnih storitvah, kjer bo mogoče povezati podatke o izdelku, servisiranju in dejanski uporabi vozila.
Pri projektu sodelujeta CONTACT Software in Siemens
Mercedes-Benz pri vzpostavljanju sistema sodeluje z dvema tehnološkima partnerjema, družbama CONTACT Software in Siemens.
CONTACT Software bo s platformo CONTACT Elements zagotovil odprto osrednjo plast sistema PLM. Ta bo omogočala modularno povezovanje podatkov o izdelkih, procesov in aplikacij skozi celoten razvojni cikel.
Zaradi odprte in prilagodljive zasnove bo mogoče v sistem postopoma vključevati tudi prihodnje tehnologije umetne inteligence.
Siemens bo prispeval rešitve in strokovno znanje s področij načrtovanja vozil, simulacij in digitalnega preverjanja. Sodelovanje vključuje tudi razvoj digitalnih dvojčkov, s katerimi je mogoče lastnosti vozila ali posameznega sestavnega dela preverjati v virtualnem okolju.
Na skupni podatkovni in procesni osnovi bo mogoče povezati ter pospešiti najpomembnejša področja razvoja vozil.
Mercedes-Benz ohranja nadzor nad podatki
Za celotno preobrazbo bo odgovoren Mercedes-Benz. Avtomobilski proizvajalec bo določil ciljno arhitekturo, podatkovne modele in pravila upravljanja sistema ter vodil njegovo uvedbo po vsem svetu.
Družba ob tem poudarja, da bo ohranila popolno suverenost nad svojimi podatki in nadzor nad modeli umetne inteligence, ki bodo razviti in uporabljeni znotraj novega sistema.
PLM.AI naj bi postopoma postal temelj celotnega Mercedes-Benzovega inženirskega okolja. Uporabljal se bo pri vseh programih razvoja vozil ter povezoval do zdaj bolj ločena področja razvoja, proizvodnje in uporabniške izkušnje.
Mercedes-Benz novo razvojno platformo uvaja v letu, ko zaznamuje 140 let od patenta Carla Benza za prvi avtomobil. Digitalizacijo razvoja predstavlja kot naslednji korak v dolgi zgodovini tehnoloških sprememb znamke, pri čemer želi nove modele in tehnologije na trg pripeljati hitreje, vendar brez zmanjševanja varnostnih in kakovostnih zahtev.
