Razprava o intervencijskem zakonu, ki naj bi prinesel obsežnejše ukrepe za odziv na prihodnje gospodarske izzive, vstopa v odločilno fazo. O predlogu bo državni zbor odločal v ponedeljek, medtem ko del opozicije napoveduje tudi možnost posvetovalnega referenduma.
Sokoordinator Levice Luka Mesec ocenjuje, da zakon prinaša daljnosežne posledice in da je način njegove priprave problematičen. Kot je dejal, gre za predlog, ki ima “več kot eno milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenite posege v temeljne družbene podsisteme”, pri čemer opozarja, da je bil pripravljen brez širšega usklajevanja. “Nezaslišano je, da se tak zakon sprejema brez socialnega dialoga, brez javnega posvetovanja,” je poudaril.
Po njegovih besedah je še posebej sporno poseganje v pokojninski sistem. “Pokojninsko reformo smo pripravljali več kot dve leti, zdaj, ko posegajo zelo grobo v pokojninski sistem, niso o tem vprašali nikogar,” je bil kritičen.
Ob tem meni, da predlog ukinja ključne pridobitve prejšnje vlade in pomeni izrazit politični zasuk. “Če smo mi delali za ljudi, nova vlada z Janezom Janšo dela za kapital,” je dejal.
Han: potrebna je previdnost in širša razprava
Do predlaganih ukrepov so zadržani tudi v SD. Predsednik stranke Matjaž Han opozarja, da zakon zaradi svoje obsežnosti zahteva temeljitejši razmislek. “Treba je biti moder,” je dejal in dodal, da je sprejemanje brez širše razprave neodgovorno.
Po njegovem mnenju zakon ne upošteva dovolj strokovnih pripomb. “Pozivam k malo premisleka, da opravimo splošno javno razpravo, da vidimo, kateri so tisti členi, ki jih je mogoče sprejeti, in kateri bodo zvrtali v že tako preluknjano blagajno še večje luknje,” je opozoril.
Takšen pristop po njegovih besedah ne bi bil dobra popotnica za nobeno vlado.
Han do ideje o posvetovalnem referendumu ostaja zadržan. Ocenjuje, da bi ta predvsem podaljšal postopke, brez večjega vpliva na politične odločitve, zato sam ni naklonjen “nagajanju”, temveč vidi vlogo opozicije predvsem v opozarjanju.
Svoboda zakona ne bo podprla
Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je napovedal, da zakon v sedanji obliki ne bo dobil njihove podpore. Kot je dejal, so pripravljeni razpravljati o posameznih rešitvah, “večina odločitev pa je slaba, jim nasprotujemo in zakona nikakor ne bomo podprli”.
Intervencijski zakon so pripravili v poslanskih skupinah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podporo pa je v prvi fazi napovedala tudi SDS, pri čemer so za nadaljnjo obravnavo predvideni določeni popravki.
Vloga Resnice in razmerja v DZ
V opoziciji medtem potekajo usklajevanja o nadaljnjih potezah. Mesec ocenjuje, da bi lahko za posvetovalni referendum pridobili širšo podporo, tudi iz drugih opozicijskih vrst.
“Če nastajajoča vlada misli resno z demokratičnostjo, bi morala posvetovalni referendum podpreti,” je dejal Mesec in dodal, da bi moral zakon, če ima podporo volivcev, prestati tudi tak preizkus.
Tako Mesec kot Han sta opozorila tudi na pomen razmerij v delovnih telesih državnega zbora, zlasti v nadzornih komisijah. Po parlamentarni praksi ima v njih večino opozicija, vprašanje pa je, kako se bo v tem okviru pozicionirala Resnica.
Po Mesčevih besedah bo prav to ključno za nadzor nad delom prihodnje oblasti, tudi na področjih javnih financ in varnostno-obveščevalnih služb.
Glasovanje v državnem zboru ne bo le odločanje o posameznem zakonu, temveč prvi resen preizkus razmerij pred oblikovanjem nove oblasti. Ob napovedih o referendumu, razhajanjih znotraj opozicije in negotovi vlogi posameznih strank se odpira širše vprašanje, kakšno smer bo država ubrala v prihodnjem mandatu – in kako trdna bo parlamentarna večina pri ključnih reformah.
