Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je ob koncu 21. Blejskega strateškega foruma poudaril, da mora Evropa opustiti zmotno prepričanje, da je ruska agresija na Ukrajino oddaljen konflikt, ter se na varnostno grožnjo odzvati enotno in odločno. Slovenija bo po njegovih besedah nadaljevala in še okrepila podporo Ukrajini, predvsem pri krepitvi njene odpornosti in na humanitarnem področju.
Letošnji Blejski strateški forum je bil za Kajzerja prvi, odkar je prevzel vodenje slovenske diplomacije. Ob zaključku je izrazil zadovoljstvo, da je dogodek povezal širok krog političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, diplomatov in strokovnjakov.
“Letošnji forum je bil zame prvi v tej vlogi, zato me še posebej veseli, da nam je na Bledu uspelo povezati izjemno širok krog predstavnikov politike, gospodarstva in akademske sfere – ljudi, ki o prihodnosti ne le razmišljajo, ampak jo s svojim delom tudi aktivno soustvarjajo,” je dejal Kajzer.
Na Bledu se je v dveh dneh zbralo približno 2000 udeležencev, potekalo pa je 33 razprav z različnih področij. Kot smo že poročali v napovedi letošnjega Blejskega strateškega foruma, so se razprave osredotočile predvsem na prihodnost Evrope, vojno v Ukrajini, širitev Evropske unije, Zahodni Balkan in spreminjanje svetovnega razmerja moči.
Kajzer: Mednarodno pravo ni čarobna paličica
Kajzer je drugi dan foruma sodeloval na panelu z naslovom “Mir brez utvar: Ukrajina in preudarek o varnosti v Evropi”. Sogovorniki so opozorili na dve po njihovem mnenju nevarni zmoti: da je vojna v Ukrajini oddaljen konflikt brez neposrednih posledic za evropsko varnost ter da je mogoče nadaljnjo rusko agresijo preprečiti zgolj z zadržanostjo in popuščanjem.
“Iz sveta ustvarjenih diskurzov se moramo vrniti v realnost. Mednarodno pravo ni čarobna paličica, ki jo uporabimo in pričakujemo, da bo vse rešeno. Če bi bilo tako, bi Putin umaknil svoje sile na mednarodno priznane meje Ukrajine in bi lahko začela delovati diplomacija,” je poudaril minister.
Vojno v Ukrajini je označil za neposreden varnostni izziv celotne Evrope, četudi posledic konflikta v vseh državah ne občutijo enako močno.
“Vojna v Ukrajini ni oddaljen konflikt, temveč vojna v neposredni bližini EU, ki vpliva na varnost Evrope kot celote. Države, ki so ji najbližje, vidijo ogenj, slišijo pokanje lesa in čutijo dim, medtem ko bolj oddaljene morda vidijo le dim nekje na obzorju, nekatere pa ga sploh še ne zaznajo,” je ponazoril Kajzer.
“Toda ne glede na to, kako daleč od ognja smo, gre za našo skupno evropsko varnost. Zato potrebujemo skupno razumevanje grožnje in enoten evropski odziv nanjo,” je dodal.
Udeleženci panela so se strinjali, da ruska agresija predstavlja širši izziv za evropsko varnost in stabilnost ter da je trajen in pravičen mir mogoče doseči le z enotnim, odločnim in verodostojnim evropskim odzivom ter nadaljnjo podporo Ukrajini.
Slovenija bo okrepila podporo Ukrajini
Minister Kajzer je poudaril, da vojna ni zgolj vprašanje ozemlja in varnostnih razmerij, temveč tudi temeljnih vrednot, na katerih je zgrajena Evropa. Pri tem je opozoril na pomen pristopa od spodaj navzgor, po katerem morajo odločitve o prihodnosti države izhajati iz volje njenih prebivalcev.
Kot primer je navedel Slovenijo, kjer se je pred 35 leti velika večina prebivalcev odločila za svobodo, demokracijo in vladavino prava. Prav te vrednote so po njegovi oceni danes znova postavljene pred preizkušnjo.
Slovenija bo zato nadaljevala in še okrepila podporo Ukrajini, predvsem na humanitarnem področju in pri krepitvi njene odpornosti.
Na panelu so poleg Kajzerja sodelovali generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset, predsednik odbora za zunanje zadeve poljskega Sejma Paweł Kowal, višji sodelavec ameriškega Centra za analizo evropske politike Matthew Palmer ter namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Jevhen Perebyjnis.
“Slovenska blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni”
Kajzer je ob zaključku ocenil, da je forum ponudil vsebinsko bogate razprave o ključnih geopolitičnih izzivih. V ospredju so bili evropska in svetovna varnost, vojna v Ukrajini, širitev EU, Zahodni Balkan in čezatlantsko sodelovanje.
“Za nami sta dva zelo intenzivna dneva razprav in z letošnjim forumom smo lahko zadovoljni. Blejski strateški forum je naš skupen projekt in slovenska blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni,” je poudaril.
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi vrednotam, demokratičnemu dialogu in interesom posameznih držav. Minister je izpostavil, da slovenska zunanja politika ostaja zasidrana v vrednotah, vendar mora hkrati temeljiti na stvarnem razumevanju sveta in sprememb v mednarodnem okolju.
O tem je govoril že ob odprtju foruma, ko je poudaril, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svojo obrambo, ohraniti trdno čezatlantsko vez in samozavestneje uveljavljati svoje interese. Evropske varnosti, širitve in vloge srednje Evrope se je v svojem nastopu dotaknil tudi predsednik vlade Janez Janša.
“Za udeležence se Blejski strateški forum 2026 danes zaključuje, Blejski strateški forum 2027 pa se za nas začenja že jutri,” je sklenil Kajzer.
Številna dvostranska srečanja
Minister je ob robu foruma opravil tudi vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s predstavniki držav Zahodnega Balkana, albanskim zunanjim ministrom Feritom Hoxho, črnogorskim zunanjim ministrom Ervinom Ibrahimovićem in namestnikom ukrajinskega zunanjega ministra Jevhenom Perebyjnisom.
Pogovarjal se je še z načelnikom generalštaba nemških oboroženih sil generalom Carstenom Breuerjem, generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom ter vodjo ukrajinskega Centra za državljanske svoboščine in Nobelovo nagrajenko za mir Oleksandro Matvičuk.
