Na današnji dan pred 35 leti se je s podpisom Brionske deklaracije uradno končala vojna za Slovenijo. Desetdnevni spopadi so na slovenski strani terjali 19 življenj, skupaj pa 76, Brionska deklaracija pa je ob trimesečnem moratoriju na osamosvojitvene procese odprla pot umiku Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije.
Kot poroča STA, je bilo v vojnih dneh več kot 70 večjih in manjših spopadov, nekateri pa so se odvili že pred uradnim začetkom vojne. Za uvod v slovensko osamosvojitveno vojno tako štejejo pekrske dogodke 23. maja 1991, ko je JLA med slovenskimi pripravami na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bilo pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.
Po aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, prebivalci pa so ostali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zvečer na Ljubljanski ulici v središču Maribora skušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev slovenskega osamosvajanja.
Vojna se je začela po razglasitvi samostojnosti
Po sprejemu temeljnih dokumentov in razglasitvi samostojnosti so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo z namenom zasedbe mejnih prehodov, letališč in drugih strateških objektov. Dne 26. junija so letala JLA preletavala vsa večja slovenska mesta, proti mejnim prehodom z Italijo pa so krenile oklepne enote reškega korpusa.
Na poti so naletele na nebranjene barikade in odločen odpor domačinov, zlasti v Vrhpolju. V Divači je ob 14.30 kot grožnja slovenskim demonstrantom padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA.
Desetdnevna vojna se je formalno začela 27. junija 1991 ob 1.15, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil še 1. oklepni bataljon. Že prvi dan so se Teritorialna obramba in JLA spopadli na najmanj 20 lokacijah po Sloveniji.
Več kot 70 spopadov po vsej Sloveniji
JLA je v naslednjih dneh agresijo stopnjevala. Z letali je bombardirala letališče Brnik, mejni prehod Šentilj, dolenjsko magistralo in Mursko Soboto. Tarče bombnih napadov so bili tudi nekateri televizijski oddajniki, med najhujšimi boji pa so bili tisti v Gornji Radgoni, ki je bila v tistem času najbolj prizadeta slovenska občina.
Enote TO in tedanje milice so blokirale vojaške kolone, postavljale barikade, prekinjale oskrbovalne poti in poskušale enote JLA izolirati od njihovih baz in logistične podpore. Ponekod je prišlo do neposrednih spopadov, marsikje pa so vojaške kolone obkolili, se z njimi pogajali in jih pozivali k predaji.
Brionska deklaracija je odprla pot umiku JLA
Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo. Brionska deklaracija, podpisana 7. julija, je določila konec vojne ob trimesečnem moratoriju na osamosvojitvene procese.
Slovenska skupščina je deklaracijo potrdila tri dni pozneje, že isti mesec pa je predsedstvo Jugoslavije odločilo, da se bo JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umaknila iz Slovenije.
Zadnji vojaki JLA so Slovenijo skozi koprsko pristanišče zapustili v noči s 25. na 26. oktober 1991, zato Slovenija 25. oktobra praznuje dan suverenosti.
Vojna je terjala 76 življenj
Osamosvojitvena vojna je zahtevala žrtve na obeh straneh. Na slovenski strani je umrlo 19 ljudi, na strani JLA 45, življenje pa je izgubilo tudi 12 tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146.
Enote Teritorialne obrambe so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice oziroma policije. Med vojno je bilo uničenih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev JLA.
